Sodišče prve stopnje je v zvezi z neizvedbo dokaza za zaslišanje detektiva nepravilno uporabilo določbo 286.a člena ZPP. Drži, da je tožena stranka zaslišanje detektiva predlagala na prvem naroku za glavno obravnavo, to je po poteku roka, ki ga je določilo sodišče prve stopnje na poravnalnem naroku. Ni pa mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da ne gre za dokaz, ki ga tožena stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla predlagati. Zato je bil dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje detektiva, ki ga je tožena stranka podala na prvem naroku za glavno obravnavo, pravočasen. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo predlaganega dokaza in je s tem toženi stranki odvzelo možnost, da dokaže očitek, kot izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ob ugotovitvi, da je tožnica podpisala tako prodajno pogodbo kot potrdilo o prejeti kupnini, je že po naravi stvari ter osnovnih pravilih logičnega sklepanja jasno, da je tožnica ob podpisu prodajne pogodbe in prejemu denarja dobro vedela, za kaj gre, to je, da toženki prodaja svoj solastninski delež za dogovorjeno kupnino. O tožničini "zavedenosti" zato ne more biti govora. Voljo za sklenitev tega pravnega posla je tožnica izrazila tudi s podpisom prodajne pogodbe.
zaključek zdravljenja - znan obseg nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo - triletni zastaralni rok - nepremoženjska škoda - skaženost - nadaljevanje zdravljenja - estetska motnja - aktivno zdravljenje - bodoča škoda - brazgotine
Z zaključkom aktivnega medicinskega zdravljenja se je končalo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode in je bil zato tožnici znan obseg škode.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je oškodovančevo stanje (in s tem obseg škode) stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni realno pričakovati, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti uveljaviti odškodninski zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006288
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 11, 347, 347/2, 347/3, 347/3-2, 339, 339/2, 339/2-14, 357a, 425. SPZ člen 32, 33, 33/1.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje strank - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - poslovna dejavnost - konkurenčna dejavnost - možnost preizkusa odločitve - nelojalna konkurenca - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - pravica do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje
Če sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ne izvede odločilnih dokazov, ki jih je predlagal tožnik (kot v konkretnem primeru, ko sodišče ni zaslišalo pravdnih strank in prič, predlog za zavarovanje pa je zavrnilo le na podlagi listin), toženi stranki pa ni dalo možnosti, da bi se o predlogu tožnika za izdajo regulacijske začasne odredbe izjavila, pritožbeno sodišče pa ugotovi, da je pritožba tožnika utemeljena, v takem primeru pritožbeno sodišče ni dolžno razpisati pritožbene obravnave. Sklep sodišča prve stopnje lahko razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Druga alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP nalaga pritožbenemu sodišču, da mora razpisati obravnavo, če je treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. V konkretnem primeru pa sodišče ni izvedlo relevantnih dokazov z zaslišanjem prič in pravdnih strank, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ga posledično ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 205, 206. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. URS člen 33.
varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - ni predhodno vprašanje - odločba o denacionalizaciji - formalna in materialna pravnomočnost - oblikovalna odločba - kdaj je funkcionalno zemljišče določeno - prekinitev in nadaljevanje postopka - delna odločba
Tožniki zahtevajo varstvo pred vznemirjanjem svoje lastninske pravice na nepremičnini. Toženci se branijo, češ da taista nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k njihovi stavbi, za kar so že sprožili postopek po ZVEtL. Sodišče prve stopnje jim je sledilo in je predmetni postopek prekinilo. Narobe. Tožniki so namreč lastninsko pravico pridobili z denacionalizacijsko odločbo, do njihove odprave ali spremembe, pa tudi v postopku po ZVEtL ne bo mogoče določiti pripadajočega zemljišča v korist tožencev, torej ne gre za predhodno vprašanje.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - preživnina za razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - potrebe razvezanega zakonca - razpad življenjske skupnosti - izselitev zakonca - ugovor nenastale pravice - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbene novote
Toženka ni ugovarjala, da so na strani preživninskega upravičenca vzroki, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, zaradi česar bi ji bilo krivično naložiti plačilo preživnine. Na možnost zavrnitve preživninskega zahtevka iz tretjega odstavka 81.a člena ZZZDR se toženka med postopkom ni sklicevala, zato bi bilo odveč vsako ukvarjanje z vzroki za razvezo.
Toženka ni podala ustrezne trditvene podlage, ki bi zadostila abstraktnemu dejanskemu stanu iz 82.c člena ZZZDR, niti ni ponudila ustreznih dokazov, s katerimi bi izkazala ogroženost njenega lastnega preživljanja, niti ni izkazala, da je poleg sebe dolžna preživljati še polnoletnega sina. Zato se prvo sodišče s tem vprašanjem utemeljeno ni ukvarjalo. Dejstvo, da ji občasno pomaga hči, pa samo po sebi še ne zapolnjuje pravnega standarda ogroženosti iz prej citirane zakonske določbe.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00007341
KZ-1 člen 194, 194/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4. ZZZDR člen 123, 123/1, 123/2. ZOsn člen 75, 75/2. ZUOPP-1 člen 18, 18/5. URS člen 52.
neplačevanje preživnine - dolžnost preživljanja otrok - otrok s posebnimi potrebami - polnoletni invalidni otrok - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - šolanje po polnoletnosti - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - pravice invalidov - izvršilni naslov - zmožnost plačevanja preživnine - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - razveljavitev sodbe
Oškodovanka je invalidka, katere invalidnost je nastala v otroški oziroma mladostniški dobi. Obdolžencu se očita, da preživnine zanjo ni plačeval za čas, preden je dopolnila šestindvajset let. Obdolženčeva dolžnost preživljanja oškodovanke se zato presoja po 123. členu ZZZDR.
Program usposabljanja za življenje in delo, v katerega je bila vključena oškodovanka kot otrok s posebnimi potrebami, se lahko izvaja največ do 26. leta starosti. Izvajajo ga tudi javne šole oziroma podružnice šol na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Oškodovanka je bila učenka ene od šol, ki izvaja tak posebni program vzgoje in izobraževanja, torej se je redno šolala v smislu 123. člena ZZZDR in je nerelevantno, da se zaradi invalidnosti najverjetneje nikoli ne bo mogla usposobiti za samostojno življenje.
Obdolženec v inkriminiranem obdobju ni imel rednih osebnih prejemkov, razen denarne socialne pomoči, kljub temu pa je v celoti izpolnjeval preživninsko dolžnost do druge hčerke, medtem ko za preživljanje oškodovanke ni plačeval ničesar. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje osebe, pri kateri naj bi obdolženec na črno opravljal taksi prevoze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006687
SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/2, 337, 337/1.
delitev solastne stvari - nemožnost fizične delitve - prodaja stvari - pritožbene novote - zapisnik o naroku
Nasprotni udeleženec je na narokih soglašal, da fizična delitev nepremičnin ni možna. Sedaj v pritožbi nasprotuje priznanemu zaključku, da fizična delitev nepremičnin ni možna in navaja, da ima hiša dve samostojni stanovanjski enoti. Take pritožbene navedbe so po določilu 337. člena ZPP prepozne, nasprotni udeleženec pa niti ne utemelji, zakaj jih ni podal pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006639
ZZK-1 člen 243.
ugotovitev velikosti deležev - zemljiškoknjižno stanje - napačen vpis v zemljiški knjigi - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
Prvo sodišče je sicer zavzelo napačno stališče, da morebiten napačen vpis deležev v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodbe s strani zemljiškoknjižnega sodišča ne more biti podlaga za izbrisno tožbo (stranka, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, lahko zahteva z izbrisno tožbo odpravo neskladja med pravnomočno sodbo, na podlagi katere je nasprotna stranka pridobila stvarno pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi te pravnomočne sodbe), vendar pa to v ničemer ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo o tem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno v zadevi P 199/2010, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu
Ne drži, da bi morali biti pisni seznanitvi z očitanimi kršitvami priloženi tudi dokazi, na katere namerava tožena stranka opreti odpoved. S tem, ko je tožena stranka v sodnem postopku jasno predočila imena oškodovancev in predložila tudi njihove izjave, na katere se sicer ni sklicevala že predhodno v vabilu na zagovor, ni širila okvirja odpovednih razlogov, ampak jih je natančneje opredelila ter predvsem dokazovala njihovo utemeljenost.
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da si je poškodoval roko, ko je vozilo potegnilo, sam pa je imel roko še na avtu. Dejstvo, da je najprej zatrjeval, da so vrata zaloputnila, nato pa, da je prišlo do poškodbe, ko je avto potegnil, sam pa se je še držal za vrata, ne omaje dokazne ocene sodišča prve stopnje. Opis dogodka je bil nekoliko spremenjen, vendar na prvem naroku in to možnost je potrdil izvedenec medicinske stroke.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - reparacija - regres za letni dopust
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da očitki v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na neaktivnosti pri izvedbi projekta, pripravo dokumentacije za oddajo vloge za odobritev subvencije za pridobitev nepovratnih sredstev od sklada ter izpeljavo dogovora s kupcem, niso utemeljeni. Zato je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni bil podan.
Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik o razlogih za svojo več kot 5-dnevno odsotnost z dela obvestiti bodisi poslovno sekretarko bodisi pomočnico direktorja, ki je delo direktorja opravljala v njegovi odsotnosti. Ker tega ni storil, je bil podan odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpodbijana odpoved ni bila podana iz utemeljenih in zakonitih razlogov, saj tožena stranka ni dokazala, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje je pri tej presoji utemeljeno upoštevalo vse okoliščine, in sicer da ostale v izredni odpovedi očitane hujše kršitve pogodbenih in delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR tožniku niso bile dokazane, da tožnikov izostanek z dela ni bil neupravičen ter da tožnikovo ravnanje v zvezi z dopustom ni imelo takšne teže, da bi samo po sebi onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena kot nezakonita, je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bi nezakonito prenehalo.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavržena tožba - nepopolna tožba
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil in ni predložil dokončne odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija, zato je pravilno in utemeljeno tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec v glavo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - depresija - vzročna zveza - poškodba zobovja - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - silobran
Neutemeljene so navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali ni morebiti toženec deloval v dovoljenem silobranu, saj dejstvo, da bi se toženec branil pred tožnico ni bilo dokazano oziroma je sodišče verjelo tožnici in njenemu opisu dogodka.
postopek prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - uvedba postopka prisilne poravnave - vložitev predloga za prisilno poravnavo
Zmotno je stališče pritožnika, da je postopek prisilne poravnave uveden šele z vložitvijo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, zaradi česar se pogoji za prekinitev stečajnega postopka v konkretnem primeru naj še ne bi stekli.
Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave, med drugim tiste, določene v 152. členu ZFPPIPP (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, četudi je ta nepopoln.
SZ člen 147, 147/1. SZ-1 člen 111, 111/1. SPZ člen 228, 228-3.
stanovanjska pravica - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - služnost stanovanja - najemna pogodba - ustni dogovor o uporabi stvari - realizacija dogovora - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Toženka je uporabljala stanovanje na podlagi ustnega dogovora, zato dejstvo, da ni imela najemne pogodbe, ni bistveno za presojo njenega priposestvovanja služnosti stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00006854
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 381. ZPP člen 11, 243.
kaznovanje stranke - denarna kazen - zloraba pravic - izvedenec - predujem - pripombe na izvedensko mnenje - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - dokazna tema - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - procesne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pravočasna vložitev vloge
Vložitve pripravljalne vloge dan pred razpisanim narokom v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za namerno ravnanje v smeri preložitve naroka ter s tem zavlačevanja postopka. Šele takšna opredelitev ravnanja pooblaščenca tožene stranke pa bi vodila v zaključek, da je zlorabil procesne pravice.
Tožena stranka v pripombah na izvedensko mnenje ni navajala novih dejstev, ki bi povzročila spremembo dokazne teme in prevalitev dokaznega bremena nanjo. Predmet dokazovanja je ves čas ostal enak, zato je zaslišanje izvedenca na naroku predstavljalo nadaljevanje izvajanja dokaza, ki so ga predlagali tožniki. Stroški njegove izvedbe torej (predhodno) bremenijo njih.
Ker gre za hipotetično korist, za presojo ni odločilno, kako je v tem času nepremičnino uporabljala tožena stranka, niti kako so jo po vrnitvi nepremičnine v denacionalizacijskem postopku uporabljali tožniki. Pomembno je le, kakšna uporaba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju ter ali in kakšno korist bi tožniki z njo dosegli.
Plačilo procesnih obresti je mogoče zahtevati le od obresti, ki so na dan vložitve tožbe že zapadle in ne od obresti, ki tečejo med sodnim postopkom. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom omogočeno, da s sprotnimi kapitalizacijami obresti in spremembami tožbe neutemeljeno kopičijo obrestne zahtevke.
nujna pot - ustanovitev nujne poti - priključitev na javno omrežje - priključitev na komunalno omrežje - redna raba stavbe - potrebna potna povezava z javno potjo - nasprotje interesov - potrebe gospodujočega zemljišča - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - višina nadomestila za nujno pot - zmanjšana vrednost nepremičnine
Nujna pot pomeni velik poseg v lastninsko pravico, zato je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče prevelik poudarek dalo koristi, ki bi nastala gospodujočemu zemljišču, premalo pa tehtalo, katera izmed predlaganih poti po služečih zemljiščih bi bila za posameznega lastnika služečega zemljišča manj obremenjujoča v smislu izkoriščanja in uporabe.
Škoda, ki nastane zaradi ustanovitve nujne poti, ni enaka vrednosti prodajne cene po principu primerljivih prodaj, zmanjšane za določene koeficiente, samo tistega dela nepremičnine, kjer pot poteka, ampak predstavlja škoda zmanjšanje možnosti gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine. Višine nadomestila torej ni mogoče matematično ugotoviti, kot to velja pri razlastitvi, temveč jo je potrebno vrednostno določiti. Nadomestilo pokriva škodo, ki lastniku zemljišča nastane zaradi zmanjšane vrednosti preostanka obremenjene nepremičnine, omejene možnosti uporabe trase nujne poti in drugo škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti v postopku ustanovitve nujne poti. Če je nasprotnima udeležencema nastala škoda zaradi že izdelane idejne zasnove projekta, ki jo bo zaradi ustanovitve nujne poti na njuni nepremičnini potrebno spremeniti, ni videti razloga, da se navedena škoda nasprotnima udeležencema ne bi priznala.
Določba 508. člena OZ je povsem jasna in (zakonitemu) predkupnemu upravičencu nalaga, da mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Hkrati z izjavo, da kupuje stvar, mora plačati kupnino določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji ali jo položiti pri sodišču. Realizacija predkupnega upravičenja je povezana s takojšnjim plačilom kupnine. Nedvomno se je toženka s predpogodbo zavezala, da bo sklenila glavno pogodbo s tožnico, razen če bodo predkupni upravičenci uveljavljali predkupno pravico. Tega dogovora bi se morala držati, ko je ugotovila, da kupnina ni bila pravi čas položena in s tem predkupna pravica ni bila uveljavljena tako, kot to določa OZ.