pogodba o najemu sefa - odstop od pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - izpraznitev sefa - naslov za vročanje
Postopanje predlagateljice v zvezi z odstopom od pogodbe je bilo skladno z določbami pogodbe o najemu sefa in splošnimi pogoji za poslovanje s samopostrežnimi sefi. Nasprotni udeleženec je bil ustrezno obveščen in pozvan k plačilu zaostalih obveznosti. Ker jih ni poravnal, so, upoštevaje ostale pravilne ugotovitve, podani pogoji za odprtje sefa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006866
ZPP člen 80, 81, 81/5, 286a, 286a/4, 286a/5, 286b, 352, 358, 358/5. ZFPPIPP člen 378. OZ člen 374.
garancijska pogodba - zaključek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka - pravni interes za pritožbo - pravočasnost vloge - prekluzija - pisni poziv sodišča - zakonske zamudne obresti - trditvena podlaga - stranske terjatve - pravočasno grajanje napak
Stečajni postopek nad prvo toženko se je končal in družba je bila izbrisana iz sodnega registra. Tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper prvo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
Zgolj iz razloga, ker ni utemeljen zahtevek za plačilo celotne vtoževane glavnice, pa ni mogoče v celoti zavrniti zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V takšnem primeru mora pripadajoče zamudne obresti pač izračunati sodišče.
Zakonske zamudne obresti nastajajo poleg glavnice, in če so utemeljene, se prištejejo h glavnici, če niso utemeljene, pa se ne morejo odštevati od glavnice, ampak se zahtevek v tem delu zavrne.
posojilna pogodba - fiktivna posojila - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - pripoznava dolga
Ker iz navedene pogodbe iz leta 2012 izhaja, da se z odkupljeno terjatvijo pobota del glavnice iz posojilne pogodbe iz leta 2010, je sodišče prve stopnje na podlagi te ugotovitve utemeljeno zaključilo, da je z navedeno pogodbo iz leta 2012 toženec pripoznal svoj dolg po posojilni pogodbi iz leta 2010. Zato je toženčev ugovor navideznosti pogodbe utemeljeno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008145
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3.. ZZZ-1 člen 8, 18, 23, 24, 45, 45/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing)
Tudi morebitno nepravilno ali celo nezakonito ravnanje tožnika ne omogoča in ne opravičuje toženi stranki oziroma njenim zaposlenim delavcem (tj. tožnikovim nadrejenim delavcem), da ravnajo na način, ki ni skladen s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati in preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo, ne pa na samo osebo delavca, hkrati pa mora biti podana na način, da je varovano osebno dostojanstvo delavca. Tožena stranka je bila v prvi vrsti dolžna poseči po zakonitih ukrepih za sankcioniranje tožnika. Res je sicer, da tudi morebitni ukrepi, ki jih delovnopravni akti ne predvidevajo (in so se, kot je razvidno iz dokaznega postopka, pri toženi stranki izvajali), še ne pomenijo nujno graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja. Zato je treba v vsakem posameznem primeru konkretno presoditi, ali je delodajalec s sprejetjem ukrepa za sankcioniranje delavca oziroma opozarjanjem na možnost sankcioniranja glede na vse okoliščine primera kršil prepoved trpinčenja na delovnem mestu.
zaključek zdravljenja - znan obseg nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo - triletni zastaralni rok - nepremoženjska škoda - skaženost - nadaljevanje zdravljenja - estetska motnja - aktivno zdravljenje - bodoča škoda - brazgotine
Z zaključkom aktivnega medicinskega zdravljenja se je končalo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode in je bil zato tožnici znan obseg škode.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je oškodovančevo stanje (in s tem obseg škode) stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni realno pričakovati, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti uveljaviti odškodninski zahtevek.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00007341
KZ-1 člen 194, 194/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4. ZZZDR člen 123, 123/1, 123/2. ZOsn člen 75, 75/2. ZUOPP-1 člen 18, 18/5. URS člen 52.
neplačevanje preživnine - dolžnost preživljanja otrok - otrok s posebnimi potrebami - polnoletni invalidni otrok - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - šolanje po polnoletnosti - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - pravice invalidov - izvršilni naslov - zmožnost plačevanja preživnine - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - razveljavitev sodbe
Oškodovanka je invalidka, katere invalidnost je nastala v otroški oziroma mladostniški dobi. Obdolžencu se očita, da preživnine zanjo ni plačeval za čas, preden je dopolnila šestindvajset let. Obdolženčeva dolžnost preživljanja oškodovanke se zato presoja po 123. členu ZZZDR.
Program usposabljanja za življenje in delo, v katerega je bila vključena oškodovanka kot otrok s posebnimi potrebami, se lahko izvaja največ do 26. leta starosti. Izvajajo ga tudi javne šole oziroma podružnice šol na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Oškodovanka je bila učenka ene od šol, ki izvaja tak posebni program vzgoje in izobraževanja, torej se je redno šolala v smislu 123. člena ZZZDR in je nerelevantno, da se zaradi invalidnosti najverjetneje nikoli ne bo mogla usposobiti za samostojno življenje.
Obdolženec v inkriminiranem obdobju ni imel rednih osebnih prejemkov, razen denarne socialne pomoči, kljub temu pa je v celoti izpolnjeval preživninsko dolžnost do druge hčerke, medtem ko za preživljanje oškodovanke ni plačeval ničesar. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje osebe, pri kateri naj bi obdolženec na črno opravljal taksi prevoze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006687
SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/2, 337, 337/1.
delitev solastne stvari - nemožnost fizične delitve - prodaja stvari - pritožbene novote - zapisnik o naroku
Nasprotni udeleženec je na narokih soglašal, da fizična delitev nepremičnin ni možna. Sedaj v pritožbi nasprotuje priznanemu zaključku, da fizična delitev nepremičnin ni možna in navaja, da ima hiša dve samostojni stanovanjski enoti. Take pritožbene navedbe so po določilu 337. člena ZPP prepozne, nasprotni udeleženec pa niti ne utemelji, zakaj jih ni podal pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00006854
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 381. ZPP člen 11, 243.
kaznovanje stranke - denarna kazen - zloraba pravic - izvedenec - predujem - pripombe na izvedensko mnenje - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - dokazna tema - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - procesne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pravočasna vložitev vloge
Vložitve pripravljalne vloge dan pred razpisanim narokom v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za namerno ravnanje v smeri preložitve naroka ter s tem zavlačevanja postopka. Šele takšna opredelitev ravnanja pooblaščenca tožene stranke pa bi vodila v zaključek, da je zlorabil procesne pravice.
Tožena stranka v pripombah na izvedensko mnenje ni navajala novih dejstev, ki bi povzročila spremembo dokazne teme in prevalitev dokaznega bremena nanjo. Predmet dokazovanja je ves čas ostal enak, zato je zaslišanje izvedenca na naroku predstavljalo nadaljevanje izvajanja dokaza, ki so ga predlagali tožniki. Stroški njegove izvedbe torej (predhodno) bremenijo njih.
Ker gre za hipotetično korist, za presojo ni odločilno, kako je v tem času nepremičnino uporabljala tožena stranka, niti kako so jo po vrnitvi nepremičnine v denacionalizacijskem postopku uporabljali tožniki. Pomembno je le, kakšna uporaba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju ter ali in kakšno korist bi tožniki z njo dosegli.
Plačilo procesnih obresti je mogoče zahtevati le od obresti, ki so na dan vložitve tožbe že zapadle in ne od obresti, ki tečejo med sodnim postopkom. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom omogočeno, da s sprotnimi kapitalizacijami obresti in spremembami tožbe neutemeljeno kopičijo obrestne zahtevke.
KZ-1 člen 38, 204.. ZDR-1 člen 33, 37, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožena stranka tožniku očita pomoč pri kaznivem dejanju tatvine v sostorilstvu, saj naj bi bilo odtujeno gorivo naloženo v njegov osebni avtomobil, tožnik pa naj bi ga z osebnim vozilom odpeljal s kraja dogodka. Očitek v izredni odpovedi je utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil zakonske obveznosti o vestnem opravljanju dela (33. člen ZDR-1) in o prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1) ter da ima kršitev tudi vse zakonske znake pomoči (38. člen KZ-1) pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik vedel, da je v njegovem vozilu odtujeno gorivo in je namenoma nudil pomoč pri storitvi kaznivega dejanja tatvine s tem, ko je namenoma odpeljal gorivo s svojim vozilom. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivna pogojenost višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zlom reber - udarnina prsnega koša - poškodba komolca - udarnina desnega kolka - udarnina stegna - odrgnine - poškodba desnega kolena - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe
Z izvedenskim mnenjem je bila omejena gibljivost desnega kolena objektivno potrjena, kot tudi težave, ki se zaradi tega pojavljajo. Iz zdravstvene dokumentacije pa ne izhaja, da bi imela tožnica kakršnekoli težave s kolenom pred škodnim dogodkom.
predčasna pokojnina - dokupljena doba - študij - vojaški rok - starostna pokojnina
Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka, ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa je definirana kot obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe (23. točka 7. člena ZPIZ-2). Navedena določba je bila z novelo zakona (v nadaljevanju: ZPIZ-2E) dopolnjena, tako da je bilo za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" dodatno besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani". Vendar pa omenjena novela na rešitev sporne zadeve ne vpliva, saj bo stopila v veljavo šele s 1. 1. 2018. V zvezi z vprašanjem upoštevanja dokupljene dobe je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da z vsako reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja zakonodajalec zaostruje pogoje za priznanje pravic, ker je zaradi spremenjenih demografskih gibanj in finančnih okvirov vprašljiva vzdržnost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dolžnost države, da ustvari možnosti in pogoje za uresničevanje in skrb za delovanje sistema, izhaja iz 50. člena Ustave RS. Kakšne ukrepe bo država za to izbrala, ustava ne določa, prav tako ne določa vsebine pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Določa pa, da se te pravice uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom. Z ZPIZ-2 so bili tako določeni strožji pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se v primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za upokojitev po določbi 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 ne upošteva.
Ob ugotovitvi, da je tožnica podpisala tako prodajno pogodbo kot potrdilo o prejeti kupnini, je že po naravi stvari ter osnovnih pravilih logičnega sklepanja jasno, da je tožnica ob podpisu prodajne pogodbe in prejemu denarja dobro vedela, za kaj gre, to je, da toženki prodaja svoj solastninski delež za dogovorjeno kupnino. O tožničini "zavedenosti" zato ne more biti govora. Voljo za sklenitev tega pravnega posla je tožnica izrazila tudi s podpisom prodajne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006077
OZ člen 1019, 1019/4. ZOR člen 1065. ZPP člen 243, 287, 287/2.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje z izvedencem - višina dolga - izračun obresti - informativni dokaz - sklepčnost tožbe - očitna pisna pomota - dokaz z izvedencem v informativne namene - lastno strokovno znanje sodišča
Ob nespornemu dejstvu, da sta pravdni stranki sklenili samo dve kreditni pogodbi z dodatki, zgolj številka oziroma oznaka pogodbe po prepričanju pritožbenega sodišča ni bistveni element predmetne tožbe, zato omenjene očitne pisne pomote tožeče stranke v številkah ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
Ni mogoče soglašati s pritožnikom, da že njegovo pavšalno nasprotovanje oziroma nestrinjanje z obračunom tožeče stranke terja preveritev njegove pravilnosti s pomočjo izvedenca finančne stroke. Drugi toženec bi lahko obračun tožeče stranke sam preveril z razmeroma preprostim matematičnim izračunom ter nato na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotoval posameznim postavkam v obračunu.
Ker torej izračun vtoževanega zneska ni izven spoznavnega območja drugega toženca, bi izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke v predmetni zadevi pomenila dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz. Vsi podatki za preveritev obračuna vtoževane terjatve so podani, pri tem pa zadostuje osnovno znanje matematike, s katerim sodišče zagotovo razpolaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006548
ZOZP člen 17, 17-1. OZ člen 149, 150, 151, 152, 153, 153/2, 964, 965. ZPP člen 7, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje v prometu - odgovornost zavarovalnice - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - zavarovalni primer - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - obstoj zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - ugovor nenastale pravice - dokazovanje z izvedencem - pravočasnost dokaznega predloga - pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka - nasprotna izvedenska mnenja - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - način nastanka poškodb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - znižanje dokaznega standarda - dokazna stiska
V primeru sporov, temelječih na zavarovalnih pogodbah, je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožeči stranki, tožena stranka pa s trditvijo, da zavarovalni primer ni nastal, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Sodna praksa je že izrekla, da v okvir dokazovanja obstoja zavarovalnega primera sodi tudi dokazovanje, da je do zatrjevane škode prišlo na zatrjevani način. Zavzeto je bilo stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na "drugačen način", nujno pomeni, da je prišlo tudi do drugačne škode, to pa narekuje sklep, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo. Z vidika pravil o porazdelitvi dokaznega bremena navedeno pomeni, da je na tožeči stranki breme, da dokaže nastanek zavarovalnega primera, kar vključuje tudi zatrjevani način nastanka zavarovalnega primera, na toženi stranki pa je dokazno breme, da so podane okoliščine, ki po pogodbi in zakonu izključujejo zavarovalno kritje, zaradi česar tožeča stranka sploh nima pravice do odškodninskega zahtevka.
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da ni imelo nobenega sprejemljivega razloga, da bi bolj verjelo enemu ali drugemu mnenju, še posebej, ker z znanjem za raziskavo prometnih nezgod ne razpolaga, in ob ugotovitvah, da sta izvedenca ob istih podatkih o nezgodi in ob enotnih pravilih stroke prišla do nasprotnih ugotovitev. Zaradi nasprotujočih si mnenj je sodišče sprejelo dokazni predlog tožnika in postavilo izvedenca medicinske stroke z nalogo, da ugotovi, ali je na podlagi poškodb obeh udeležencev mogoče zaključiti, kje sta se nahajala v času nezgode.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, ko mnenja izvedenca specialista sodne medicine in specialista splošne kirurgije ni sprejelo. Sporne okoliščine v tem mnenju niso bile dokončno razjasnjene, s tem pa je prišlo do kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba v tem delu nima odločilnih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006437
OZ člen 323, 323/1, 633, 633/3, 634, 639, 660, 662, 663, 663/1. ZPP člen 5, 289, 289/2, 289/3.
gradbena pogodba - kreditna pogodba - dogovor o načinu plačila za opravljena dela - novacija - pripoznava dolga - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - znižanje plačila zaradi napak - grajanje napak - rok za grajanje napak - prevzem objekta - uzance - odgovornost za solidnost gradnje - pogojni dokazni predlog - kršitev načela konktradiktornosti
Obravnavane kreditne pogodbe ni mogoče obravnavati samostojno, saj je neposredno in izključno povezana s plačilom gradbenih del. Zato je treba šteti, da sta dodatek h gradbeni pogodbi in kreditna pogodba komercialna celota. Gre za specifičen dogovor o načinu plačila za gradbena dela. Po svoji ekonomski logiki je blagovni kredit dogovor o odloženem (obenem lahko tudi obročnem) plačilu že dobavljenega blaga oziroma že opravljene storitve, pri čemer je dobavitelj, ki je hkrati kreditodajalec, upravičen tudi do dodatnih obresti. Posledično ni mogoče trditi, da je od temeljne pogodbe, to je pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitve, tak kredit povsem neodvisen. S sklenitvijo kreditne pogodbe pravdni stranki nista prenovili svojega razmerja v smislu novacije po prvem odstavku 323. člena OZ.
V primeru pogojenega dokaznega predloga ("po potrebi postavitev izvedenca gradbene stroke") ne gre za veljavno podan dokazni predlog, saj je v pravdnem postopku mogoče le dvoje, bodisi da stranka izvedbo dokaza predlaga in pri njegovi izvedbi vztraja, bodisi da določenega dokaza ne predlaga.
določitev vrednosti spornega predmeta - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog
Zunaj primerov vprašanj o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije je vrednost spornega predmeta irelevantna (ugotovitev vrednosti spornega predmeta ni namenjena izračunu sodne takse ali odvetniške nagrade).
Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati z ugovornimi razlogi brez vezanosti na predhodni sklep o določitvi vrednostni spornega predmeta.
ZGD-1 člen 339, 339/1. ZBan-2 člen 207, 208, 209, 220, 221, 222. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 točka 37. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 92/1-a, 92/1-c.
sprememba sklepa skupščine - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku - nujnost posega v pravico do bilančnega dobička - minimalna kapitalska ustreznost banke
Bistvo delniške družbe kot kapitalske družbe je v tem, da zbira (ob ustanovitvi in tudi kasneje v fazi delovanja) kapital (običajno denarna sredstva) na prostem trgu. Vlagateljem (tretjim osebam) ta pravna kapitalska institucija ponuja možnost, da namesto, da prosta denarna sredstva deponirajo pri bančni inštituciji (in se nadejajo koristi v višini zagotovljenih obresti), ta sredstva vložijo kot osnovni vložek v osnovni kapital delniške družbe. S tem korporacijskim aktom postane posamezni vlagatelj delničar delniške družbe, katerega prvenstveni premoženjski interes je v tem, da bo donos njegovega vložka v delniško družbo čim večji, gotovo pa večji od tistega, ki bi ga dobil, če bi denar shranil pri banki. Zaradi tega je pravica do dela bilančnega dobička najpomembnejša premoženjska pravica delničarja. To premoženjsko pravico ščiti korporacijska zakonodaja (ZGD-1), enako kot varuje premoženjske pravice bančnih deponentov bančna zakonodaja (ZBan-2, Uredba EU 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne inštitucije in investicijska podjetja). Ti dve področji pa nista v poziciji nadrejenosti, temveč gre za dve prirejeni specializirani področji, katerih namen je pravna zaščita določenega (šibkejšega) kroga vlagateljev, in sicer s primarnim ciljem, da je prosti zasebni kapital kar se da v proaktivni vlogi, saj se na ta način krepi in razvija tudi celotni družbeno ekonomski razvoj.
ZFPPIPP člen 200, 200/4. ZGD-1 člen 527. ZS člen 3.
ustavitev postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - razlaga pravne norme - zakonska praznina - povezane družbe - ožje povezana oseba - analogna uporaba pravil - namen zakonodajalca
Tudi pri družbenikih - fizičnih osebah, ki imajo možnosti obvladujočega vpliva v družbi, obstaja nevarnost, da bodo svoj vpliv uporabili v nasprotju z interesi družbe, in da gre za nenamerno zakonsko praznino, ki jo je potrebno zapolniti z dopustnimi sredstvi razlage.
Za primere, ko so družbeniki fizične osebe, je analogna uporaba ureditve, ki se nanaša na gospodarske družbe, nujna zaradi načela pravne enakosti, saj bi sicer prišlo do izigravanja zakona, če bi bilo družbenikom - fizičnim osebam ali osebam javnega prava - dovoljeno ogrožati interese upnikov, ne bi bilo pa dovoljeno to družbenikom, ki so gospodarske družbe. Položaj upnikov ter potreba po varstvu njihovih interesov ne moreta biti odvisna od pravnega statusa ali lastnosti osebe, ki lahko uresničuje obvladujoči vpliv.
Med urejenim zakonskim primerom, ki ureja položaj obvladujoče gospodarske družbe, in neurejenim primerom, v katerem nastopa obvladujoča fizična oseba, obstaja le ta razlika, da J. C. ni družba. Ta razlika pa je pri izvrševanju pravic v insolvenčnih postopkih povsem nebistvena, v bistvenih lastnostih pa sta oba položaja v bistvenem identična.
predkazenski postopek - izločitev dokazov - internetna komunikacija - Facebook - ni nedovoljen dokaz - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov
Sodišče prve stopnje se je do podatkov, ki jih je pridobilo od Facebook Inc. obširno opredelilo in pravilno zaključilo, da glede na to, da so v podatkih Facebook Inc. točno navedeni tako elektronski naslovi, kot številke profilov posameznikov, kot tudi točne ure pogovorov, utemeljeno zaključuje, da ni nikakršnega podatka, da bi šlo za vdor v ta sistem oziroma v zaprto skupino Facebook, v okviru katere so se obdolženci v kritičnem obdobju sporazumevali. Kljub temu nasprotnemu zatrjevanju pritožbe, sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da s tem, ko nekdo sodeluje v komunikaciji večjega števila oseb v zaprti skupini Facebook, pristane na to, da njegove izjave vidi tudi določen širši krog oseb.
Na osnovi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je stroške, povzročene z vročitvijo po vročevalki, krivdno povzročila zakonita zastopnica, ki ni, čeprav je bila pravilno obveščena (kar štiri krat) o poskusu vročitve po pošti, sodnega pisanja ni dvignila na pošti. V posledici tega je skladno z določbo 94. člena ZKP te stroške naložilo v plačilo zakoniti zastopnici mladoletnega oškodovanca.