CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC00006755
ZSReg člen 17, 17/1, 36, 36/1. ZNP člen 4, 4/1. ZSDU člen 89, 93, 95, 96.
kontradiktornost postopka - svet delavcev - dovoljenost pritožbe - vpis delitve družbe v sodni register - izločitev premoženja - odgovor na predlog
Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivali na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanjil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.
Če je sodišče prve stopnje udeležencu priznalo status in mu poslalo dokumentacijo predlagatelja, bi mu moralo dati jasno navodilo, ali mu jo pošilja v vednost, se pravi da ne pričakuje odgovora, ali da mu jo pošilja v odgovor. Če to drugo, bi mu moralo dati primeren rok in na ta način zagotoviti kontradiktornost postopka.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. URS člen 58, 58/1.. ZDR člen 6, 206.. ZDavP člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - zastaranje - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice natekle do vključno 13. 7. 2006.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008809
ZDR člen 6a.. ZDR-1 člen 7, 7/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Za trpinčenje na delovnem mestu je bistveno, da celota očitanih ravnanj pomeni graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje. To pomeni, da sodišče v sporu, v katerem delavec zatrjuje kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, ne presoja le vsakega posameznega zatrjevanega očitanega ravnanja, ampak mora nujno opraviti celostno presojo ravnanj delodajalca oziroma pri njem zaposlenih delavcev. Zgolj na podlagi tudi takšne presoje lahko sodišče izpelje sklep o obstoju oziroma neobstoju trpinčenja delavca na delovnem mestu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova odpoved
Vrhovno sodišče RS je že presodilo v primerih, ki so se nanašali na zaporedne odpovedi delodajalcev, da kasnejša odpoved ne more imeti pravnega učinka, če je že začela učinkovati predhodno podana odpoved.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Po zaključku pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini denarnega povračila preveliko težo dalo zaključku, da je bila tožnica premalo aktivna pri iskanju zaposlitve. Pri tem ni upoštevalo dejstva, da je imela tožnica v času, ko je bila zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez zaposlitve, zdravstvene težave.
Glede na to, da je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec po odločbi o brezplačni pravni pomoči, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravdnih stroških tožnice po 36. členu Zakona o odvetniški tarifi.
ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386.
začetek postopka osebnega stečaja - uvedba osebnega stečaja nad tožencem - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje - nepravilno zastopanje
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil tekom pravdnega postopka nad tožencem začetek postopek osebnega stečaja, kar je vplivalo na njegovo poslovno in pravdno sposobnost. Podana je bistvena kršitev postopka.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - abstraktna bančna garancija - bančna garancija na prvi poziv - neupravičeno unovčenje bančne garancije - unovčitev bančne garancije - prepoved unovčitve garancije - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na razmeroma enotna stališča pravne teorije in sodne prakse, da je kljub abstraktnosti bančne garancije prepoved unovčenja bančne garancije dopustna, če je upravičenec iz garancije ob unovčenju garancije ravnal zvijačno, v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, ali, če je svoje pravice zlorabil. Pri tem seveda ne more biti pomembno, da je dolžnik zahtevek za unovčenje garancije vložil pravilno oz. na način, kot je bil dogovorjen v pogodbi oziroma bančni garanciji (pritožba utemeljeno opozarja, da ga najbrž pravilno vložijo tako pošteni kot nepošteni dolžniki).
stranska intervencija - pravni in ekonomski interes - predhodno vprašanje - osebni stečaj - stečajna masa - upniško dolžniško razmerje - odpust dolga v osebnem stečaju
Ker je pritožnica izkazala, da je rešitev v tej pravdi predhodno vprašanje za odločitev o predlogu za odpust dolga v stečaju, ima pravni interes, da se kot stranska intervenientka pridruži na strani tožnika.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
invalidska pokojnina
Ker je bila tožniku pravica do sorazmernega dela pokojnine pri tožencu priznana z upoštevanjem slovenske, hrvaške in srbske dobe, med tem ko tožnik bosanske zavarovalne dobe nima, in z uporabo tretjega mednarodnega sporazuma, pogoji za preračun oziroma ponovno odmero pokojnine pri tožencu po 37. členu BBHSZ niso izpolnjeni.
URS člen 58, 58/1. ZSPJS člen 22e. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDR člen 6, 206. ZDR-1 člen 202. OZ člen 347, 347/1. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnik je od vložitve tožbe dalje zahteval plačilo procesnih obresti, kar mu je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do junija 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožniku neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno julija 2009 do marca 2010, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnik od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičen le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.
skrbnik za poseben primer - postavitev posebnega zastopnika otroku - izpodbijanje očetovstva
Iz citiranih določb tako izhaja, da otrok, ki še ni dopolnil 15 let nima pravdne sposobnosti (ne more samostojno opravljati procesnih dejanj) in ga mora v primeru nasprotja interesov v sporu s starši zastopati posebni skrbnik po določbi 213. člena ZZZDR (tega postavi pristojni CSD) ali poseben zastopnik po določbi četrtega odstavka 409. člena ZPP (tega postavi sodišče). V primeru, da je otrokova želja, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva in je taka želja v skladu s koristmi otroka, ni razloga, da sodišče otroku ne postavi posebnega zastopnika, katerega naloga pa ne bo samo vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva temveč tudi tožbe na ugotovitev očetovstva, v primeru, da obstajajo dokazi za vložitev takšne tožbe.
Ker v tožničinem primeru ni izpolnjen pogoj preživljanja in s tem pogoj, določen v 56. členu ZPIZ-2 za pridobitev pravice do družinske pokojnine, je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca in priznanje pravice do družinske pokojnine zavrnilo.
Tožena stranka je tožnikom v spornem obdobju arbitrarno posegla v osnovno plačo tožnikov in jo posledično nezakonito znižala. Kriteriji za doseganje pričakovanih delovnih rezultatov delavcev pri toženki niso bili vnaprej znani, prav tako toženka v dokaznem postopku ni niti zatrjevala, da bi uporabila kriterije ali jih v dokaznem postopku predložila. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnikom pripada plača v skladu s podpisanimi pogodbami o zaposlitvi in jih tožena stranka ne more enostransko spreminjati.
začetek stečaja - prekinitev postopka - posledice začetka stečajnega postopka zoper dolžnika
Odločilno v zadevi je, da je dolžnik v stečaju, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z neizpodbijano II. točko izreka. Kakšen vpliv ima začetek postopka zaradi insolventnosti na začet postopek izvršbe in kakšna so postopanja sodišča določata 132. člen ZFPPIPP ter 280. člen ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo in je zmotno uporabilo materialno pravo ter zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Ob tako ugotovljenem zdravstvenem stanju se pritožbeno sodišče pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da je pri tožnici še nadalje podana III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve, in da pri tožnici delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdv člen 14, 14/2, 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača nezastarane kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Iz tako oblikovanega izreka je razvidno, da imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti, ki so se od prisojenih glavnic (prikrajšanja pri plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.
skupno premoženje zakoncev - večji prispevek enega zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine
Sodišče mora pri presoji prispevka vsakega izmed zakoncev k skupnemu premoženju, v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZZZDR, upoštevati ne le dohodek posameznega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot so varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela ter sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Pomoč sorodnikov (prijateljev in drugih bližnjih oseb), se šteje v korist obeh zakoncev in tako praviloma povečuje celotno skupno premoženje zakoncev.
ZDR-1 člen 75, 104, 107, 118.. ZKL-UPB1 člen 6.. ZKL-C Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica (2016) člen 6.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3, 4, 5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - sprememba delodajalca - javna služba - prenos dejavnosti - sodna razveza
V obravnavani zadevi je bil prenos dejavnosti in prevzem delavcev urejen s 6. členom ZKL-C. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je med prvo in drugo toženo stranko v razmerju do delavcev prve tožene stranke najkasneje spornega dne prišlo do spremembe delodajalca na podlagi ZKL-C. Iz tega razloga so neutemeljene vse pritožbene navedbe v zvezi s tem, da naj do prenosa dejavnosti in spremembe delodajalca v obravnavanem primeru, zaradi stečajnega postopka uvedenega nad prvo toženo stranko, ne bi prišlo, ker zanj ni pravne podlage.
ZUP člen 62, 62/1.. URS člen 11.. ZP-1 člen 63, 63/5, 65.
uporaba slovenskega jezika - plačilni nalog
Odločba prekrškovnega organa je izdana v tujem jeziku (hrvaškem ali srbskem), kar je v nasprotju s prvim odstavkom 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku ter se v tem jeziku pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku. Prekrškovni organ je to določbo kršil, s tem je kršil tudi 11. člen Ustave Republike Slovenije, ki predstavlja odraz državne suverenosti in narodne samobitnosti, zato plačilni nalog izdan v tujem jeziku ne more imeti nobenega učinka in se te kršitve ne da več sanirati. Storilčev zagovornik ima prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da je imel prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1 možnost, da izda novo (razumljivo) odločbo, vendar tega ni storil, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso upoštevne.
cenitev vrednosti nepremičnine - cenilec gradbene stroke - kmetijska zemljišča - gozdna zemljišča - izbira strokovnjaka ustrezne stroke s strani sodišča
Dolžnika sta že v pripombah na cenitveno poročilo opozorila, da je A. A. sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke, ne pa tudi kmetijske in gozdarske stroke in da ne more verodostojno ocenjevati vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, vendar niti cenilec, niti sodišče na te pripombe nista odgovorila. Tako je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam, da sta cenitveno poročilo z dne 11. 1. 2016 in njegova dopolnitev v delu, kolikor se nanaša na cenitev parcel št. 706/2, 706/3, 706/4, 712/1, 712/8, 712/7, 712/9, 713/5, 713/7, 713/8 k.o. 9.. P. ter parc. 632/3 k.o. 9.. K., neuporabna, saj gre po namenski rabi za kmetijska zemljišča, oceno vrednosti kmetijskih zemljišč pa lahko izdela samo sodni cenilec kmetijske stroke. Enako velja tudi za gozdna zemljišča, ki jih lahko oceni le cenilec gozdarske stroke. Oba cenilca bi namreč lahko verodostojno uporabila tudi druge metode ocenjevanja vrednosti npr. metodo po donosu, ki pa je v predmetni zadevi določen cenilec ni uporabil.