CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037542
ZPP člen 2, 2/1, 212. OZ člen 921, 949, 949/1.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - strojelomno zavarovanje - obseg kritja - odbitek - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - splošni pogoji - pogodbeno materialno pravo - ugotavljanje pogodbenega prava - iura novit curia - trditveno breme
Iz navedb tožene stranke izhaja, da je podala ugovor v smislu tretjega odstavka 5. člena Splošnih pogojev - torej ugovor znižanja zavarovalnine zaradi tehničnih izboljšav stroja ne pa tudi ugovora znižanja zavarovalnine zaradi obrabe, starosti in ekonomske ali tehnične zastarelosti po 2. točki prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka se v svojih vlogah ni niti enkrat sklicevala na določilo 2. točke prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev niti ni podala nobenih konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih povezanih z obrabo, starostjo in ekonomsko ali tehnično zastarelostjo. Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenega zahtevka ali ugovora. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka upravičena do odbitka 30 odstotkov zavarovalnine zaradi obrabe, starosti in ekonomske ali tehnične zastarelosti kršilo določila pravdnega postopka (odločitev mimo trditev strank).
Pogodbenega materialnega prava sodišče namreč ni dolžno poznati po uradni dolžnosti in ga lahko uporabi le v mejah, v katerih se nanj sklicujejo pravdne stranke, pri čemer vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, sodišče ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038063
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019 odločilo, da je zmotna materialnopravna presoja, da opravila kot so: nošenje službene uniforme, prevzemanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil za pranje in prevzemanje čistih, varnostna opremljenost, nadzorni izhodi iz baze ter dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan, ne pomenijo poseg v tožnikovo pravico do tedenskega počitka. Zahteva po popolnem svobodnem gibanju brez vsakršnih omejitev, brez vsakršnih opravil, tudi takšnih, ki so namenjena zadovoljevanju vsakršnih dnevnih bivalnih potreb je v takšnih razmerah neživljenjska in tudi neskladna z naravo delovanja in bivanja na vojaški misiji.
ZDR-1 člen 13, 13/2.. ZPP člen 31, 481.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - faktično delovno razmerje - delovni spor - gospodarski spor - delo po pogodbah civilnega prava
Pritožba zmotno prikazuje, kot da gre za spor v zvezi z izvajanjem civilnih pogodb, sklenjenih med tožnico kot zastopnico in toženko kot naročnico. Če bi tožnica uveljavljala določene zahtevke, temelječe na teh pogodbah, bi res šlo za civilni oziroma gospodarski spor, vendar pa je tožnica vložila tožbo zoper toženko kot domnevnega delodajalca zaradi uveljavljanja faktičnega delovnega razmerja, kljub sklenjeni civilni pogodbi.
vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - potrdilo o izvršljivosti odločbe
Eden od vidikov načela formalnosti je tudi, da zemljiškoknjižno sodišče ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločb, ki so podlaga vpisu, in tudi ne pravilnosti in zakonitosti potrdila o izvršljivosti. Dokler je to potrdilo veljavno, sodišče ne more samo odločati o tem, ali je odločba iz drugega postopka dejansko izvršljiva, ali ne.
Ker pritožba ni vsebovala navedbe, zoper katero sodbo oziroma sklep se vlaga, to pomeni, da je bila nepopolna in jo je sodišče zato utemeljeno zavrglo.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZPP člen 7, 252, 252/2, 254, 339, 339/1.
povračilo stroškov prehrane med delom - izvedensko mnenje - razlike med izvedenskimi mnenji - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Utemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke o bistveni kršitvi določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi z 254. členom ZPP), ker sodišče zaradi napačnega postopanja ni odpravilo bistvenih razlik med izvedenskima mnenjema - z novim zaslišanjem istih izvedencev in podrejeno ponovitvijo dokazov z istimi ali drugimi izvedenci. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
stečajni postopek nad pravno osebo - status upnika - odstop terjatve (cesija) - obvestilo o odstopu terjatve - obvestitev upravitelja - procesna legitimacija - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Časovna točka, od katere je odvisna procesna legitimacija pridobitelja terjatve v postopku zaradi insolventnosti je upraviteljeva seznanitev s prenosom terjatve.
SZ-1 člen 18, 30, 48, 50-52, 68 -71,. SPZ člen 67, 68, 105-127. OZ člen 70/1, 270/I, 280, 619.
etažna lastnina
Tožena stranka je kot etažni lastnik kljub izvršenemu plačilu upravniku, ki pa njenega nakazila očitno ni prenakazal tožniku, dolžna tožniku kot izvajalcu del (podjemniku) vtoževani znesek, ki predstavlja stroške iz naslova investicijskih vlaganj na skupnih delih stavbe za katere so zavezani etažni lastniki glede na njihov solastniški delež, plačati.
ZZK-1 člen 33, 33/1, 34, 142, 142/1, 142/1-1.. SPZ člen 23.. OZ-UPB1 člen 75.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pooblastilo v izvirniku - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel imetnika stvarne pravice na nepremičnini in zanj je predpisana posebna obličnost: pisna oblika z overjenim podpisom izstavitelja (23. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Enaka obličnost se zahteva tudi za pooblastilo za izstavitev takega dovolila (34. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1 in 75. člen OZ). ZZK-1 pa ne vsebuje izrecne zahteve po predložitvi pooblastila v izvirniku. Če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen prepis izvirnika pooblastila, ki je overjen skladno s pravili ZN, ki torej vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v izvirnik,to zadošča. Na ta način overjen prepis listine ima pravni učinek javne listine.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina - nemožnost uporabe - nesorazmernost - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastne stvari - uporabnina
Sodišče je pri odločitvi izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage 198. člena OZ. Ne drži pritožbeni očitek, da po sodni praksi uporabnine ni mogoče določiti, dokler nepremičnina ni razdružena, saj velja nasprotno. Ob podanih pogojih izključenosti iz uporabe je dolžnost solastnika, da ostalim solastnikom za nesorazmerno uporabo solastnega dela plača ustrezno odmeno.
ZZK-1 člen 120, 146, 229. ZPP člen 108. ZNP člen 42.
zemljiškoknjižni postopek - nepopolna vloga
Pravila o nepopolnih vlogah so v ZZK-1 posebej urejena, zato ni mogoče uporabiti določb drugih postopkovnih zakonov, na katere se sklicuje pritožnica. Po izrecni določbi 146. člena ZZK-1 se v zemljiškoknjižnem postopku pravila o nepopolnih vlogah ne uporabljajo. Zemljiškoknjižno sodišče ne poziva predlagateljev na dopolnitev vlog, temveč obravnava predlog, kakršen je vložen.
zahtevek za povrnitev vlaganj - pravica do povračila - najemna pogodba po ZPSPP - predmet najema - jahališče na hipodromu - nujnost del - vzdrževalna dela - pogoji za uporabo - namenska uporaba - sanacija objekta - poseg brez soglasja - pogodbena podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - prehod koristi - izguba posesti - izguba posesti vlagatelja - uporaba nepremičnine
Pri vlaganjih toženca v jahališče na hipodromu A. (razširitev jahališča, preplastitev jahališča in postavitev dodatnih namakalnih naprav) ne gre za nujna popravila v smislu 14. člena ZPSPP, ki jih je dolžan nositi najemodajalec. ZPSPP določa, da mora najemodajalec, če se stranki nista dogovorili drugače, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor izročiti najemniku v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo, in ga v takem stanju vzdrževati. Jahališče, na katerega se nanašajo obravnavana vlaganja, je bilo tožencu dano v najem s Pogodbo o vhlevitvi konjev in uporabi kasaške steze in jahališča na hipodromu A. Ker je bilo s Pogodbo glede jahališča določeno zgolj, da tožnik daje tožencu v uporabo jahališče (1. člen Pogodbe), niso pa bili določeni nobeni specialni pogoji v zvezi z uporabo jahališča, je bilo treba v tej pravdi ugotoviti, ali je bilo brez vlaganj toženca mogoče jahališče uporabljati za jahanje s konji, kar je sicer toženec zanikal.
Toženec nima pravice do povračila obravnavanih vlaganj, kar uveljavlja v pobot, niti na pogodbeni podlagi niti na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. V 10. členu Pogodbe je bilo določeno, da toženec nima pravice, da bi brez vednosti in izrecnega pisnega soglasja tožnika opravljal različne gradbene posege v smislu večjega investicijskega vzdrževanja na objektih in napravah hipodroma ali v hlevu. O morebitnih investicijskih vlaganjih se obe pogodbeni stranki predhodno dogovorita o višini in načinu vrednotenja vložka. Iz povzete pogodbene določbe jasno izhaja, da je pogoj za povračilo vlaganj, ki jih opravi najemnik (toženec), soglasje tožnika k vlaganjem ter ustrezen dogovor, v katerem morajo biti vlaganja zneskovno opredeljena, določeno pa tudi mora biti, kdo in v kakšnem znesku jih bo kril. Toženec obstoja takšnega dogovora glede obravnavanih vlaganj, kot pravilno izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, ni zatrjeval oziroma so bile njegove trditve premalo substancirane.
Toženec, ki je pogodbeno obveznost kršil, saj je vlagal v najeto nepremičnino, ne da bi se predhodno dogovoril o višini in načinu ovrednotenja investicijskega vložka, se neutemeljeno sklicuje na neupravičeno obogatitev tožnika.
Najemnik lahko v skladu s sodno prakso, (če ni drugače dogovorjeno), zahtevek za povračilo vlaganj, ki niso vlaganja po 14. členu ZPSPP, uveljavljala šele po tem, ko izgubi posest, torej takrat, ko izroči predmet najema najemodajalcu. Pred tem ne pride do prehoda koristi, kar je temeljna predpostavka vsakega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (190. člen OZ). V konkretnem primeru ta predpostavka ni podana.
zaščita pred vznemirjanjem - varstvo solastnika in skupnega lastnika - varstvo lastnika - denarno nadomestilo - protipravnost vznemirjanja - dvojček - izvrševanje solastninske pravice - solastnina vmesne nosilne stene - skupna lastnina - upravljanje s stvarjo - rušitev objekta - soglasje solastnika - poseg v solastninsko pravico - materialno procesno vodstvo
Rušitev objekta ni posel, ki bi bil potreben za obratovanje oziroma vzdrževanje nepremičnine, za doseganje njenega namena (tretji odstavek 67. člena SPZ), zato je skladno s petim odstavkom 67. člena SPZ za takšne posle potrebno soglasje vseh solastnikov stvari. Takšnega soglasja tožena stranka ni imela. Že zato njen poseg pomeni prekomeren poseg v solastninsko pravico tožeče stranke na skupni steni in je tožeča stranka na podlagi 99. člena SPZ v zvezi s 100. členom SPZ upravičena do sodnega varstva.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035918
OZ člen 656. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37a/1, 37c, 37c/1, 37c/2. ZDDV-1 člen 82.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cene gradbenih del - sprememba cene gradbenih del - fiksna pogodbena cena - spremenjene okoliščine - obračun DDV - davčna obveznost - zavezanec za plačilo ddv - varstvo potrošnikov - obstoj stvarne napake - pogodbeno dogovorjene lastnosti - odgovornost za stvarne napake - obvestilo o stvarni napaki - rok za uveljavljanje napak
Določba 656. člena OZ ob dogovorjeni fiksni ceni omogoča spremembo cene, če so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Kot element, na podlagi katerega je bila določena cena (za katero je bilo dogovorjeno, da se ne bo spremenila), je smiselno mogoče upoštevati tudi davčno obveznost izvajalca.
Merilo, ali je podjemnik svojo obveznost izpolnil pravilno, je lastnost končnega rezultata - te lastnosti pa morajo ustrezati ne le pravilom stroke, ampak tudi pogodbeno dogovorjenim lastnostim.
Sankcije, ki jih potrošniku v primeru stvarne napake nudi prvi odstavek 37.c člena ZVPot, so predvidene alternativno, v vsakem primeru (torej tudi, če se ni odločil za odprave napake oz. zamenjavo stvari ampak za znižanje plačila v sorazmerju z napako) pa ima pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode (drugi odstavek 37.c člen ZVPot).
dolg zapuščine - odgovornost za dolgove zapuščine - pogrebni stroški
Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti, so odgovorni dediči tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo tudi pogrebni stroški. To sicer niso obveznosti, ki bi nastale zapustniku, ampak so obveznosti, ki so nastale dedičem zaradi zapustnikove smrti, vendar prav zato, ker so njegovi dediči. Odgovornosti za dolgove zapuščine ZD ne ureja, v pravni teoriji in sodni praksi pa velja stališče, da zanjo veljajo določbe o odgovornosti za zapustnikove dolgove. Tudi za dolgove zapuščine torej dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja oziroma, če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Glede na navedeno mora sodišče pri presoji odgovornosti dedičev za (preostale) zapustnikove dolgove upoštevati tudi nastale pogrebne stroške na enak način kot bi upoštevalo že opravljena poplačila drugih zapustnikov dolgov. Upoštevati je treba namen take ureditve, ki je v tem, da se izključi možnost, da bi bil dedič zaradi tega, ker je dedič, iz razlogov, na katere ni imel vpliva, v slabšem položaju, kot bi bil, če ne bi dedoval.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 84. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 1.
vročanje v tujino - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - pravična denarna odškodnina - odškodnina za strah - znižanje odškodnine
Po določilu 5. točke drugega odstavka 82. člena ZPP sodišče tožencu, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, pa živi v tujini in se vročitev ni mogla opraviti, postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zato za stranke lahko nastale škodljive posledice.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - taksna oprostitev - insolventnost
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. V tem pogledu zakon ne določa nobene izjeme, zato zatrjevana trajna insolventnost prvega tožnika ni relevantna. Prvega tožnika ni mogoče oprostiti plačila takse za pritožbo, ki znaša 33,00 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - spoštovanje navodil zdravnika
Ker je ključna okoliščina za ugotovitev odpovednega razloga v tem, da je tožnik opravljal pridobitno delo, ni pomembno, ali je imel dovoljenje zdravnikov za opravljanje dejavnosti fotografiranja, kot tudi ne, ali mu je bilo dovoljeno zapustiti kraj bivanja.
odločitev o stroških postopka - odmera stroškov - stroški zastopanja po odvetniku - nagrada za zastopanje - nagrada za pregled listin - odsotnost iz pisarne
Sodišče je J. D. neutemeljeno priznalo 450 točk iz naslova štiriurnega vpogleda v spis. Po Odvetniški tarifi (2003), ki je veljala v času odločanja, je namreč nagrada za vpogled vlog in listin vsebovana v stroških za zastopanje oziroma nagradi po 2. točki tarifne številke 23.