odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - očitno nesorazmerje - posebne okoliščine - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - razlogi za odločitev - plačilo sodne takse - plačilo predujma - nagrada za pregled spisa - priprave na glavno obravnavo
Temeljno merilo, ki ureja vprašanje, katera stranka nosi stroške pravdnega postopka, je merilo uspeha stranke v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi, se uporablja tudi, če stranka deloma uspe. Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče praviloma glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki oziroma, če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev.
Višji pravdni stroški, ki jih je imela tožeča stranka zaradi plačila sodne takse in celotnega predujma za stroške izvedenca, ne predstavljajo razumnega in življenjsko sprejemljivega razloga za odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
status oškodovanca - pravica do pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe
Kljub dejstvu, da D. B. v obravnavani zadevi zoper obdolženko premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, ga je glede na opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja, v skladu s povzetimi stališči Ustavnega sodišča in sodno prakso, nedvomno treba šteti in obravnavati kot oškodovanca v tej kazenski zadevi. Za zaščito njegovih pravnih interesov mu daje zakon številna temeljna procesna jamstva, med katerimi je v skladu s spremenjeno določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP tudi pravica do pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče obdolženca(ko) oprostilo obtožbe.
OZ-UPB1 člen 103, 250, 251, 251/1, 318,350, 350/2.
pobotanje pred pravdo - neupravičena obogatitev - pogodbena kazen - informativni dokaz - sprejem izpolnitve - odškodnina zaradi odpovedi pogodbe - zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov - pobotni ugovor - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - odstop od pogodbe zaradi kršitve
Res pravdni stranki v pogodbi nista posebej dogovorili možnosti, da od pogodbe odstopi tožeča stranka, vendar to ne pomeni, da odstop ni mogoč že po splošnih predpisih. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, enake vrednosti dajatev, dolžnostjo izpolnitve obveznosti in prepovedjo povzročanja škode. Če ena stranka svojih obveznosti po pogodbi ne izpolni ali jih izpolnjuje z napako, lahko druga stranka zahteva najprej (pravilno) izpolnitev obveznosti, nato pa lahko od pogodbe tudi odstopi.
Glede na dogovorjeno količino prevozov je tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ji bo tožena stranka omogočila izvedbo teh prevozov in da bo lahko učinkovito uporabila tovornjake in voznike, ki jih je imela na razpolago. Če se je nakladalni in razkladalni čas podaljševal iz razlogov na strani tožene stranke ali če zaradi premalo kamene moke ni bilo mogoče opraviti dogovorjeno število prevozov, tožeča tega ni bila dolžna trpeti.
Breme, da konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, ki se nanaša na obvestilo, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki mora za konkretizirane trditve predložiti tudi ustrezne dokaze, ki vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
ZGD-1 člen 405, 405/3, 410. ZZ člen 6, 6/1, 54, 54/1, 54/1-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/2, 29, 29/1, 29/1-1, 29/1-2, 29/1-3, 138.
vpis v sodni register - prenehanje zavoda - likvidacija zavoda - predlog za vpis začetka redne likvidacije zavoda - smiselna uporaba ZGD-1 - overovitev podpisa - zmotna uporaba materialnega prava
Za postopek redne (notranje) likvidacije zasebnega zavoda je treba smiselno, to je v skladu z namenom zasebnega zavoda, uporabiti določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe.
V konkretnem primeru je pri spremembi zastopnika predlagan vpis, da se dosedanji direktor imenuje za likvidacijskega upravitelja. To pomeni, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 29. člena Uredbe treba vpisati samo spremembo tipa zastopnika (to je likvidator ali likvidacijski upravitelj). Ker je bil podpis dosedanjega direktorja zavoda že overjen, in ker ta v bistvenem nastopa v istem svojstvu kot doslej, pri spremembi le tipa zastopnika, pri čemer gre za isto osebo, ni treba, da je podpis osebe na izjavi z vsebino navedeno v prvem odstavku 5. člena Uredbe overjen.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki se ne tiče same zamude roka temveč končne odločitve same, ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje. Drugačna razlaga bi namreč pomenila, da bi bil pritožbeni rok vselej odprt do izteka roka za vrnitev v prejšnje stanje, kar pa ZPP in ZIZ ne dopuščata.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlogi za razveljavitev - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Stranke lahko izpodbijajo sodno poravnavo le v zelo omejenem obsegu, saj ima učinke pravnomočnosti. Iz materialnopravnih razlogov jo je mogoče izpodbijati zaradi tega, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, iz procesnih razlogov pa zgolj zaradi napak, ki se nanašajo na sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen, ali na pomanjkljivosti glede strank.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 59, 59/1.
tožba za nedopustnost izvršbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - dokazni standard verjetnosti - dokazno breme tožnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o zavrnitvi ugovora - sklep o nadaljevanju izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe
Tožba na nedopustnost izvršbe je po svoji pravni naravi ugotovitvena tožba, ki se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od sprožitve takšne tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe je pravni interes, ki ga mora zatrjevati in s stopnjo verjetnosti izkazati tožeča stranka.
Vložitev predmetne ugotovitvene tožbe je dopuščena s posebnim predpisom, in sicer v prvem odstavku 59. člena ZIZ, ki določa, da lahko v primeru, če je sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Pravni interes za tožbo na nedopustnost izvršbe je torej izkazan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi.
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dedinjo prvotne dolžnice (tožnico) je bil izdan na podlagi 24. člena ZIZ in gre za procesno tehnični sklep, s katerim nov dolžnik (le) formalno postane stranka izvršilnega postopka, in ne predstavlja odločitve o tem, ali je obveznost prvotnega dolžnika tudi dejansko prešla na dediča, ampak je to stvar odločanja o morebitnem ugovoru novega dolžnika zoper sklep o izvršbi. Tak ugovor je dolžnica (tožnica) v izvršilnem postopku tudi vložila in v njem uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in sicer, da obveznost nanjo ni prešla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038697
OZ člen 288, 1050. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
nastanek terjatve - dogovor o plačilu - plačilo za odvetniške storitve - čas opravljene storitve - skupno premoženje - prehod terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija - delna plačila - zamudna sodba - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve o pravdnih stroških - pregled dokumentacije - nagrada za posvet s stranko
Tožničina terjatev ni nastala v času opravljanja odvetniških storitev njenega pokojnega moža oziroma ne izvira iz skupnega premoženja, temveč je nastala z dogovorom med tožnico in tožencem po smrti tožničinega moža.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 29, 29/10. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - vloga, poslana po elektronski poti
V obravnavani zadevi je v seznamu, kot tudi v posamičnih izvršilnih naslovih iz seznama opredeljena ista dolžnica. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, s seznamom ni bila odmerjena nova ali drugačna obveznost dolžnici, kot ji je bila odmerjena s posamičnim izvršilnim naslovom iz seznama. Seznam izvršilnih naslovov zato nima narave upravnega akta in ne predstavlja odmerne odločbe po ZdavP-2, niti upravne odločbe. Zoper seznam zato ni posebnega pravnega sredstva. Navedeno sodbo je v nasprotju z naziranjem pritožbe razlagati, da le v situaciji, ko seznam izvršilnih naslovov ni sestavljen zoper istega dolžnika, kot je opredeljen dolžnik v posameznih izvršilnih naslovih iz seznama izvršilnih naslovov, seznam izvršilnih naslovov predstavlja upravni akt, zoper katerega ima dolžnik pravno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00038536
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek prisilne likvidacije - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Glede na zaprtje transakcijskega računa in dejstvo, da se dolžnik o predlogu upnice ni izjavil, je sodišče prve stopnje zaključilo, da poslovodstvo družbe ne deluje več kot šest mesecev, kar je upnica zatrjevala v predlogu, ki ga je utemeljevala z obstojem dejanskega stanu iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1. Ne glede na navedeno je sodišče prve stopnje ocenilo, da niso podani pogoji za izvedbo likvidacije, češ da je osrednja predpostavka za izvedbo te, da likvidacijska masa zadošča za popolno poplačilo upnikov. Pojasnilo je, da ima upnica pravico predlagati stečajni postopek, kjer bodo upniki poplačani sorazmerno. V izreku izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje napisalo, da se zavrne predlog upnice za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Obstaja torej nasprotje med izrekom sklepa in njegovo obrazložitvijo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
Učinki rubeža terjatve so določeni v 107. členu ZIZ: s sklepom o rubežu prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati ali kako drugače razpolagati z njo, pri čemer z rubežem dolžnikove terjatve pridobi upnik na njej zastavno pravico. Smisel tega pravila je tudi po oceni pritožbenega sodišča v tem, da se prepreči, da bi dolžnik razpolagal z zarubljeno terjatvijo na način, da bi onemogočil poplačilo njegove obveznosti do upnika. Če pa upnik v izvršilnem postopku (ki z rubežem terjatve pridobi tudi status zastavnega upnika) soglaša s tem, da dolžnik z zarubljeno terjatvijo (kljub sodni prepovedi iz 107. člena ZIZ) razpolaga, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega racionalnega razloga, da bi bilo takšno razpolaganje sankcionirano z nastrožjo ničnostnostno sankcijo, upoštevaje ob tem, da namen kršenega pravila na takšno sankcijo tudi ne odkazuje.
ZZK-1 člen 120. ZPP člen 334, 334/2-2.. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
zemljiškoknjižni postopek - umik ugovora
Stranka lahko ugovor umakne, dokler o njem ni odločeno. V obravnavani zadevi je izkazano, da je bil umik ugovora oddan preko ustreznega podportala eZK dne 20. 4. 2020 ob 9.23 uri. Sodišče je o ugovoru vsebinsko odločilo istega dne, a kasneje - ob 14.08 uri.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 147/2, 164, 186, 186/2, 186/3, 187, 243, 299, 299/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 47, 47/1, 49, 49/3, 65, 65/2, 66.
projektantska pogodba - kršitev pogodbe - odškodninska odgovornost projektanta - odgovorni projektant - odgovornost projektanta - prostorski akti - gradbeno dovoljenje - skladnost gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - skladnost projekta s prostorskim aktom - poškodbe na objektu - aktivna legitimacija - protipravno ravnanje - škoda - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - zamuda - zakonske zamudne obresti
Civilnopravno odgovorni projektant odgovarja projektantu, kot izrecno določa točka 4.2.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, in ne drži, da je določba 2. člena ZGO-1 namenjena le olajševanju razumevanja gradbene zakonodaje in klasificiranju medsebojnih povezav v gradbenopravnem smislu. Odgovorni projektant je posameznik, ki za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev, odgovarja projektantu. Napram tretjim pa odškodninsko odgovarja projektant, zato je sodišče prve stopnje v 56. in 57. točki obrazložitve navedene določbe pravilno razumelo in obrazložilo, vključno z določbo 47. člena ZGO-1, tako da je podlaga za neposredni odškodninski zahtevek tožnic v razmerju do odgovornega projektanta izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035953
OZ člen 51, 51/2, 58. ZZasV-1 člen 11, 11/3. ZPP člen 337, 337/1.
zasebno varovanje - pogodba o opravljanju storitev varovanja - sklenitev aneksa k pogodbi - podpis aneksa - obstoj ustnega dogovora - soglasje volj - pavšalno zatrjevanje - pisna oblika - obličnost kot pogoj veljavnosti pogodbe - ničnost - plačilo računov - konkludentno ravnanje - teorija o realizaciji - konvalidacija - nedovoljene pritožbene novote
Za ugoditev zahtevku ni mogoče uporabiti teorije o realizaciji (58. člen OZ), na katero se opira pritožnica, saj se s slednjo lahko sanira le nepravilna oblika sicer doseženega soglasja volj o sklenitvi pogodbe (ali npr. aneksa), ne more pa se z njo nadomestiti manjkajočega soglasja volj za sklenitev pogodbe (aneksa). Povedano drugače: konvalidacija pogodbe (aneksa) brez soglasja o sklenitvi ni mogoča.
Prepričljivost zaključka o ponovitveni nevarnosti pa ne omajejo niti pritožbene navedbe, da sta soobtožena A. in R. bila izpuščena na prostost, medtem ko on še vedno ostaja v priporu kot ponovitveno nevaren. Pritožbeno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se pripor za vsakega obtoženca presoja individualno, sicer pa primerjava njihovih položajev pokaže, da se za razliko od sedaj ločeno obtoženega A. obtoženemu B. ne očita zgolj kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1, pač pa tudi po 308. členu KZ-1, zoper obtoženega R. pa je bil pripor ob izreku sodbe odpravljen, ker tožilstvo ni predlagalo njegovega podaljšanja.
dopolnilni sklep - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče izda dopolnilni sklep na predlog stranke takrat, ko ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo biti odločeno ali če ni odločilo o delu zahtevka.