ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 435, 435/2,. URS člen 29.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - izločitev listin - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma
Privilegij zoper samo obtožbo v skladu z ustavnosodno prakso začne obdolženca varovati šele v trenutku, ko nastopi osredotočenost suma storitve kaznivega dejanja.
ZDR-1 člen 137, 137/2, 148, 148/6, 202.. OZ člen 347, 347/1.
plačilo razlike plače - praznik - nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas - odsotnost z dela - zakonske zamudne obresti - zastaralni rok
Bistvena zahteva tožnikov je, da so, ker imajo delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičeni do nadomestila plače za vse praznike. Gre za logiko, da bi bili ti izenačeni z delavci v enakomerno razporejenem delovnem času, ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa navedeno nadomestilo plače pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.
Po pravilnem opozorilu tožene stranke sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožniki na praznične dni, za katere jim je sodišče prisodilo nadomestila plače, razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika niso delali. Ker torej sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožniki na sporne dneve razporejeni na delo, ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, v katerih je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, pri čemer so določena manjša odstopanja od letne oziroma mesečne predvidene razporeditve dela po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti). Zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožniki na letni ravni opravili več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.
Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo treba delavcem, ki delo opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadmestila plače za praznik.
Tožnik je bil v osnovnem strokovnem usposabljanja za vojaka od 5. 3. 2010 do 23. 4. 2010. Delovno razmerje mu je prenehalo 21. 6. 2016 - v posledici dveh zaporednih negativnih službenih ocen. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstva, da je od zaključka usposabljanja do prenehanja delovnega razmerja minilo več kot dve leti, presodilo, da je tožena stranka tožniku s sklepom z dne 11. 4. 2016 (v zvezi s sklepom z dne 9. 6. 2016) neutemeljeno naložila povračilo sorazmernega dela stroškov osnovnega strokovnega usposabljanja za vojaka v višini 1.145,72 EUR, izračunani do 31. 3. 2016. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 7. člen Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju tožene stranke, po katerem morajo pripadniki Slovenske vojske po končanem usposabljanju ostati v delovnem razmerju najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta. Ker je bilo to v tožnikovem primeru podano, je tožnika razbremenilo povračila stroškov navedenega usposabljanja.
Iz sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 158/2016 z dne 12. 5. 2020 (ki upošteva odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-82/17-14 z dne 9. 4. 2020, ki je odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo) pa izhaja stališče, da je povrnitev stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja v celoti urejena v drugem odstavku 93. člena ZObr, tako da uporaba 7. člena pravilnika tožene stranke ne pride v poštev.
Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. DZ člen 161, 162, 162/1, 162/1-3. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 9, 54.
začasna odredba v družinskih sporih - ukinitev stikov - enakost pred zakonom - hitri postopek - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKOUP).
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - ustavna odločba
Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Ips 148/2018 z dne 19. 2. 2019 revizijski postopek glede plačila stroškov izobraževanja prekinilo ter na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da mora pripadnik stalne sestave, ki enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi pred iztekom 10 let, ministrstvu vrniti sorazmeren del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega usposabljanja. Vrhovno sodišče RS je menilo, da je ta določba v neskladju s 14. (enakost pred zakonom) in 49. (svoboda dela) členom Ustave Republike Slovenije v zvezi s 4. členom Ustave RS. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-82/2017-14 z dne 9. 4. 2020 odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo RS.
Po drugem odstavku 93. člena ZObr lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega izobraževanja, če je pogodbo odpovedal pred potekom desetih let. V konkretnem primeru je toženi stranki prenehalo delovno razmerje zaradi pravnomočne kazenske sodbe. Toženi stranki je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnih razlogov.
KZ-1 člen 135, 135/1. KZ člen 145, 145/1. URS člen 34. ZKP člen 372, 372-1.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - občutek ogroženosti oškodovanca - ogrozitveno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - pravica do osebne varnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - kršitev kazenskega zakona
Prepovedana posledica kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B je abstraktna ogrozitev varnosti. Zato za izvršitev kaznivega dejanja zadostuje, da storilec z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja izrazi resno grožnjo proti oškodovancu. Zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti ustrahovanje oziroma vznemirjenje in ni potrebno, da bi se oškodovanec zaradi tega dejansko počutil ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti če bi se, bi šlo z vidika zavarovane dobrine osebne varnosti že za poškodbeno kaznivo dejanje in ne več za ogrozitveno kaznivo dejanje. Izvršitev kaznivega dejanja v temeljni obliki je zato po noveli KZ-1B dokončana že, ko storilec v razmerju do oškodovanca izrazi resno grožnjo in se oškodovanec z njo seznani, ni pa več nujno, da se oškodovanec zato počuti ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki ni omenjen. Posledično ni potrebno, da bi opis kaznivega dejanja vseboval opis takšne posledice.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00036046
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/12, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - način izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - predkaznovanost - specialni povratnik
V pritožbi zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 lahko sodišče, če je obdolžencu izrečena kazen zapora do petih let, odredi, da jo prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, pri čemer po določbi dvanajstega odstavka 86. člena KZ-1 o tem odloča na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedeno zakonsko ureditvijo. Zagovornik namreč v pritožbi ne navaja ničesar, s čemer bi utemeljil ne le v pritožbi zatrjevano zmotno uporabo določbe 86. člena KZ-1, temveč tudi napačno presojo okoliščin, ki so bile za sodišče prve stopnje odločilne pri odločanju o tem, da zavrne predlog za prestajanje kazni zapora obdolženca v odprtem oddelku.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 137, 137/2, 137/9, 148, 148/6, 156, 156/2, 202.. OZ člen 347, 347/1.
plačilo razlike plače - praznik - nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas - odsotnost z dela - zakonske zamudne obresti - zastaranje terjatve
Bistvena zahteva tožnic je, da sta, ker imata delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičeni do nadomestila plače za vse praznike. Na ta način bi bili izenačeni z delavci v enakomerno razporejenem delovnem času, ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa v skladu z določbo devetega odstavka 137. člena ZDR-1 navedeno nadomestilo plače pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.
Po pravilnem opozorilu tožene stranke pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožnici na praznične dni, za katere jima je prisodilo nadomestila plače, razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika nista delali, posledično pa ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, pri čemer je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, določena manjša odstopanja od letne oziroma mesečne predvidene razporeditve dela pa so po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti delavcev). V obravnavani zadevi zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožnici na letni ravni opravili več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.
Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj na te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo potrebno delavcem, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadomestila plače za praznik.
podjemna pogodba - plačilo opravljenega dela - stvarne napake - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - pravnomočna odločitev o ugovoru
Glede na to, da je o zahtevku za znižanje plačila že bilo pravnomočno odločeno tako, da je bil v celoti zavrnjen, je bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi. Če tožena stranka ni upravičena do nikakršnega znižanja plačila, to nujno pomeni, da je tožeča stranka upravičena do celotnega plačila izvršenega dela. Drugačna odločitev bi pomenila nedopusten poseg v pravnomočno razsojeno stvar.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - razlog za zavrnitev dokaza
Kot izhaja iz 768. člena OZ, mora prevzemnik naročila izvršiti naročilo po prejetih navodilih, kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar, pri tem mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo.
KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 122, 122/1. ZKP člen 358, 358 - 1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - silobran
S tem, ko je sodišče prve stopnje prišlo do pravilnega dokaznega zaključka, da je v silobranu ravnal obdolženi D. P, kaj takega več ni moglo dognati za obdolženega Z. A., saj silobran zoper silobran ni dovoljen.
KZ-1 člen 300, 300/1. ZIKS-1 člen 214, 243, 244. Pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v prevzgojni dom (2000) člen 2.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - vzgojni zavod - prevzgojni dom - uradna oseba - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - strokovni sodelavec - kazenske sankcije za mladoletnike
Namen kazenskih sankcij za mladoletnike - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike je v tem, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom in s pomočjo, z nadzorstvom nad njimi, njihovim strokovnim usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovijo njihova vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj. Zato je delovni inštruktor kot strokovni sodelavec v vzgojnem zavodu oziroma Prevzgojnem domu Radeče, ki je tudi edini prevzgojni dom v Republiki Sloveniji, ne le pooblaščena uradna oseba v smislu 214. člena ZIKS-1, temveč tudi uradna oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij v smislu prvega odstavka 300. člena KZ-1.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 403. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa se pritožnikov pravni položaj ne more izboljšati, ravno nasprotno. Začetek postopka odpusta obveznosti je prvi pogoj, da pride do odpusta obveznosti, kar je bil namen pritožnikovega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti in namen, ki ga smiselno kot laik zasleduje tudi v pritožbi.
predlog za vpis lastninske pravice - sklep o vpisu - izrek sklepa - procesna kršitev - sestavine odločbe
Predlagatelj je v ugovoru pravilno opozarjal, da sklep sodniške pomočnice ne vsebuje izreka, temveč zgolj obrazložitev. Njena odločitev torej ni ustrezno oblikovana in izražena. Zaradi tega gre za navidezen sklep o vpisu, za sklep, ki ga ni mogoče izvršiti in ki ne more postati materialno pravnomočen. Ta kršitev je ostala v ugovornem postopku prezrta, nanjo pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035443
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-2, 143, 143/1, 143/5, 143/6, 143/7. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 13.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum
Zaključek, da je bilo osumljenkino mnenje v postopku, ki se je na VDT vodil na zahtevo prosilca po ZDIJZ, zmotno, ter okoliščina, da naj bi takšno mnenje osumljenka posredovala po tem, ko so bili v zvezi s kazensko ovadbo Kt/0000/2016 izločeni nedovoljeni dokazi, upoštevaje, da je bilo mnenje podano v zvezi z možnimi škodljivimi posledicami razkritja kazenskih ovadb za kazenski postopek in ne v zvezi s posledicami razkritja določenih osebnih podatkov B. B., pri čemer se mnenje osumljenke sploh ni nanašalo na kazensko ovadbo Kt/0000/16, v kateri so se občutljivi osebni podatki nahajali, ugotovitve o obstoju potrebne stopnje verjetnosti storitve kaznivega dejanja s strani osumljenke ne podpirata v zadostni meri.
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da razpoložljivo dokazno gradivo izkazuje, da osumljenka v času podaje predmetnega mnenja v postopku po ZDIJZ ni bila pristojna oseba po 13. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. O vloženi zahtevi za opravo preiskave v skladu z določbo 169. člena ZKP odloča preiskovalni sodnik oziroma v primeru njegovega nestrinjanja zunajobravnavni senat. Dejstvo, da je C. C. kot odgovorna oseba po ZDIJZ za mnenje zaprosil osumljenko in ne sodišča, ter dejstvo, da je osumljenka mnenje tudi podala, na jasno vsebino določb uredbe in ZKP ne moreta vplivati.
Navedba okoliščin, ki se nanašajo na opredelitev osumljenkine funkcije v smislu 2. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (državna tožilka), ter okoliščin, ki opredeljujejo njeno ravnanje (podaja mnenja v postopku odločanja VDT o zahtevi za posredovanje kazenskih ovadb zoper B. B. po ZDIJZ), glede na izostanek zapisa vsebine 13. člena uredbe v pomanjkljivi, vendar še sprejemljivi meri konkretizirajo zakonski znak zlorabe uradnega položaja s strani uradne osebe.
prijava ločitvene pravice - vsebina prijave - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - določenost predmeta - prerekana ločitvena pravica - sklepčnost tožbe - neizvršljiva odločba - zmotna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka bi morala glede na pravnomočen napotitveni sklep v tožbi trditi in dokazati, da je pridobila ločitveno pravico na premičninah v lasti dolžnika in podati ustrezen zahtevek, v katerem bi določno opisala premoženje, ki je predmet vtoževane ločitvene pravice. Pravilno je stališče tožene stranke, da temu s tožbo ni zadostila.
Priloga ni sestavni del izreka sodbe, zato ne dopolnjuje opisa premoženja in je sklicevanje nanjo v izreku sodbe odveč. Pomembno pa je, da se tožbeni izrek (in enako izrek sodbe) sklicuje na št. zadeve 000, pod katero je vpisana zastavna pravica v Registru neposestnih zastavnih pravic, ker gre za javen in dostopen register in ki zato dopolnjuje nedoločen opis premoženja. Če bi tožeča stranka trdila, da je v zadevi št. 000 vpisanih 52 kosov različne opreme in bi bilo iz navedene zadeve dejansko tudi razvidno kot premoženje dolžnika 52 kosov različne opreme, bi bila tožba sklepčna.
delna sodba na podlagi pripoznave - zavrženje pritožbe - pravni interes
Za odločitev o pritožbi je ključno to, da ni podan tožnikov pravni interes za vložitev pritožbe, saj je tožniku izpodbijana odločitev v korist. Zato se pritožba na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP zavrže.
začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje prijavljene terjatve - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - napotitev upnika na pravdo - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - prenehanje terjatve - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - možnost izboljšanja pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Tožeča stranka si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja, saj so vtoževane terjatve do tožene stranke prenehale in je s sodbo, izdano v tem pravdnem postopku, tudi če bi bilo njeni pritožbi ugodeno, zoper toženo stranko ne bi mogla več uveljaviti. Tožeča stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo, ker pa je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, je pritožba nedovoljena.
ZPP člen 98, 98/3, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 344. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka - odgovor na pritožbo - neupoštevanje odgovora na pritožbo - pooblastilo odvetniku - prenehanje pooblastila odvetniku - umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka
Višje sodišče pri odločitvi ni upoštevalo navedb, ki sta jih toženca dala v odgovoru na pritožbo, vloženem po odvetniku. Za prvotoženko zato, ker odvetnik tudi po pozivu sodišča ni predložil pooblastila stečajnega upravitelja, pooblastilo prvotoženke, dano odvetniku pred začetkom stečajnega postopka nad njo, pa je z dnem začetka stečajnega postopka prenehalo. Za drugotoženca zato, ker se izpodbijani sklep nanj ne nanaša.
Sodišče zaradi prekinitve postopka, do njegovega nadaljevanja, ne sme izdati sklepa o ustavitvi postopka. O umiku tožbe bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju še odločalo, ko (če) bo pred tem ugotovilo, da se pravdni postopek proti prvotoženki lahko nadaljuje, ker so izpolnjeni zakonski pogoji in bo izdalo sklep o nadaljevanju postopka.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - rok za ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker je toženka zatrjevala drugačno finančno in premoženjsko stanje, kot izhaja iz zadnje objavljenega letnega poročila, bi morala zatrjevati in dokazati, da premoženja oziroma terjatev, kot izhajajo iz javno objavljenih podatkov, nima, da terjatev ne bo dobila plačanih oziroma da terjatev in premoženja ne more unovčiti, niti da tega ne more storiti pravočasno – tj. v petnajstdnevnem roku za plačilo sodne takse. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno presodilo, da toženka ni podala nobenih konkretnih trditev in dokazov, da iz letnega poročila razvidna sredstva niso unovčljiva oziroma da niso unovčljiva pravočasno, s tem pa svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni zmogla.