Glede zavarovane terjatve, ki je bila pred sodiščem prve stopnje ugotovljena v višini 2.189.365,29 EUR s pripadki, tožena stranka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala višino terjatve, prav tako pa tudi ni uspela izpodbiti trditev tožeče stranke, da je prodaja s hipoteko zavarovanih nepremičnin, ki so predmet spora, nujna za poplačilo terjatve tožeče stranke. Tožena stranka je namreč trdila, da je hipotekarna tožba preuranjena, vendar ni izkazala, da obstoji še kakšno drugo vrednejše premoženje, na katerem ima tožeča stranka vpisano hipoteko in iz prodaje katerega bi se lahko poplačal še preostali del neplačane terjatve.
ZSPJS člen 16, 16/3, 17, 17a.. ZIU člen 8.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Utemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da je izpolnitev triletnega napredovalnega obdobja absoluten pogoj za napredovanje, na podlagi 16. člena ZSPJS. V tretjem odstavku 16. člena ZSPJS je določeno, da javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje. V skladu z določb prvega odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vse javne uslužbence izvede do 15. marca. V 17.a členu ZSPJS je določeno, da če javni uslužbenec na osnovi veljavne ocene iz 6. odstavka 16. člena izpolni pogoje za napredovanje v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje na delovnem mestu oziroma v nazivu, napreduje od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za nepredovanje v višji plačni razred.
prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - razrešitev s funkcije
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev sodišča v predmetni zadevi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanja, ali je bila tožnikova razrešitev s položaja direktorja tožene stranke zakonita. Zakonitost sklepa občinskega sveta o predčasni razrešitvi tožnika ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi s presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Pri predhodnem vprašanju gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, razlogi za razrešitev pa niso ne eno ne drugo.
preizkus ocene dela - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - izostanek stranke z naroka - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje prošnji tožnika za preložitev naroka utemeljeno ni ugodilo. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter v zadevi meritorno odločilo. Sodišče je tožnika v vabilu na narok opozorilo na zakonite posledice izostanka. V drugem odstavku 115. člena ZPP je določeno, da če stranka, zakonit zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da iz odločbe ZZZS ne izhaja, da je bolezen tožnika nenadna in nepredvidljiva, zato bi moral tožnik predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035208
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 346, 346/3, 352, 360, 454, 458, 458/1. ZS člen 17. Sodni red člen 160, 160/5. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22. SZ-1 člen 48, 48/1, 48/2. SPZ člen 118, 118/1.
pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - triaža - triažni sodnik - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - letni razpored sodnikov - dodelitev zadev - predodelitev zadeve drugemu sodniku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - pravica do izjave - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš - veljavna sklenitev pogodbe - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - sklepčna tožba - trditveno in dokazno breme - višina vtoževane terjatve - odločitev o stroških - plačilo odvetniških stroškov
V obravnavani zadevi je sodila sodnica, izbrana po pravilih, vnaprej določenih z zakonom, sodnim redom in letnim razporedom sodišča, zato strankama ni bila kršena pravica iz drugega odstavka 23. člena Ustave.
Tožeča stranka je konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z iztoževano terjatvijo (iz naslova upravljanja in obratovanja večstanovanjskega objekta). S tem je prevalila trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
predlog za izdajo začasne odredbe - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - neznatna škoda - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - nesklepčnost predloga - grožnje nasprotne stranke - vlaganja v tujo nepremičnino - pavšalne in neizkazane navedbe
Pravica razpolaganja je bistveni element lastninske pravice, zato prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine že po naravi stvari predstavlja tako velik poseg v lastninsko pravico, da presega vsebino pravnega standarda neznatne škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036055
ZVKSES člen 29. OZ člen 336, 336/1, 461, 461/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - grajanje napak - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka
Stališče, da zastaralni rok začne teči šele od trenutka seznanjenosti upnika z elementi odškodninske obveznosti, pomeni, da dolžnik v primeru kršitve posamezne pogodbene dolžnosti nima nobene časovne zaščite pred odškodninskimi zahtevki sopogodbenika.
pogodba - obratovalni stroški - zastaralni rok - občasne terjatve - splošni zastaralni rok - pritožbene novote
Čim gre za pogodbeno razmerje, pa utemeljenosti tožničinega zahtevka ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi prvo sodišče moralo upoštevati daljši zastaralni rok (pet let), ki velja za zastaranje terjatev iz tega naslova.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00040498
OZ člen 178, 179. URS člen 34, 35, 39, 39/1.
preklic izjave in opravičilo - objava preklica trditev - objava opravičila - umik vsebin s spletne strani - odstranitev s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - kršitev osebnostnih pravic - nedenarni tožbeni zahtevek - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - intenzivnost bolečin - poročanje o kazenskem postopku - kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativno javna oseba - objava v medijih - svoboda izražanja (tisk) - razžalitev - objektivna žaljivost - objektivno žaljiv zapis - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - arhiv objav - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je razžalitev vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir ali ga smeši. Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Očitek storitve kaznivega dejanja je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.
Sporni članek je bil v tiskani izdaji časopisa objavljen na 7. strani, v rubriki „kronika“. Objava preklica in opravičila na 1. strani časopisa, ki je namenjena najaktualnejšim in najpomembnejšim novicam, bi predstavljala nesorazmeren ukrep. Utemeljeno je namreč pritožbeno stališče, da lahko sodišče stranki prisodi nekaj manj od tistega, kar zahteva, ne more pa ji prisoditi kaj več ali kaj drugega. V konkretnem primeru odločitev, da je tožena stranka dolžna objaviti preklic navedb v spornem članku z opravičilom tožniku na strani, ki je kasnejša od 1. strani časopisa, predstavlja nekaj manj od tistega, kar je zahteval tožnik.
Odgovornosti in naloge novinarjev niso tako daljnosežne, da bi se jim lahko ali smelo naložiti, da iz javnih arhivov izbrišejo članke, tudi če posegajo v osebnostne pravice oškodovancev. Spletni arhivi medijev so varovani v okviru pravice do svobode izražanja, saj se s tem, ko se javnosti omogoča dostop tudi do starejših medijskih objav, omogoča oblikovanje demokratične razprave o zadevah, ki so v javnem interesu. Odstranitev članka iz (spletnega) arhiva, tudi če posega v osebnostne pravice oškodovanca, bi pomenila cenzuro in pisanje zgodovine na novo, kar je povsem v nasprotju s pravico do svobode izražanja.
ZZUSUDJZ člen 3. ZIZ člen 194, 194/2. ZS člen 83a, 83a/1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - ustavitev nepremičninske izvršbe
Na podlagi 3. člena ZZUSUDJZ,1 ki je začel veljati 29. 3. 2020, roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo (prvi odstavek). Upniku se je rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ za čas veljavnosti začasnih ukrepov, določenih z ZZUSUDJZ, podaljšal.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - za odločitev relevantne okoliščine - dogovor o obročnem odplačilu - odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ugovorne navedbe dolžnice o tem, da za izterjevani znesek ni prejela možnosti odloga ali plačila na obroke, da je za vsako terjatev možen izvensodni dogovor, ki ga lahko dolžnik sklene z upnikom, in da ima zaradi sinovih dolgov še nekaj drugih obveznosti, ki jih mesečno plačuje, in jih v primeru izvršbe ne bo več mogla plačevati, ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnica morebiti lahko dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035691
KZ-1 člen 214.
kaznivo dejanje oderuštva - očitno nesorazmerna korist - razlogi o odločilnih dejstvih
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je podano nasprotje med odločilnimi dejstvi, ker je sodišče prve stopnje izpovedbo oškodovanca C. C. ocenilo kot prepričljivo, a mu v določenem delu ni verjelo. Če sodišče priči verjame, a v sodbi hkrati pojasni, da ji ne verjame vsega, kar je povedala, ne gre za nasprotje med odločilnimi dejstvi, in tudi v primeru oškodovanca C. C. je sodišče prve stopnje obrazložilo, v katerem delu njegovo izpovedbo sprejema in v katerem delu ne.
Pritožba zagovornika obdolženke utemeljeno pogreša razloge o tem, zakaj je bila premoženjska korist nesorazmerna, pri čemer, kot pravilno navaja, zgolj dejstvo, da oškodovanec C. C. ni prejel celotne vrednosti kredita, ne more biti podlaga za očitek, da sta si obdolženca zagotovila nesorazmerno korist, in tudi glede oškodovanke D. D. utemeljeno opozarja, da ni bilo ugotovljeno, kakšna korist bi bila sorazmerna in zakaj navedeni znesek, ki bi si ga naj obdolženca zadržala, predstavlja nesorazmerno korist. Očitek, da sta si pri storitvi za uslugo, ki sta jo oškodovancema storila, zagotovila očitno nesorazmerno premoženjsko korist, pomeni, da je premoženjska korist presegala plačilo, ki se običajno da za takšno uslugo.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - onemogočanje stikov z otrokom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba pred vložitvijo predloga za predodelitev otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - sodna poravnava kot izvršilni naslov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo, da morajo biti za predodelitev otroka zaradi onemogočanja stikov drugemu staršu, kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči CSD oziroma s pomočjo prisilnih izvršilnih sredstev, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je sposoben prevzeti breme varstva in vzgoje otroka ter da je le na ta način mogoče varovati otrokove koristi.
Ob konkurenci dveh originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (tožniki zatrjujejo priposestvovanje v podaljšanem priposestvovalnem roku na podlagi ODZ od leta 1885 naprej, prva toženka pa se sklicuje na pravnomočno denacionalizacijsko odločbo iz leta 2006) je sodišče prve stopnje utemeljeno dalo prednost prvi toženki, ki je solastninsko pravico na spornem delu nepremičnine pridobila kasneje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00037277
ZIKS-1 člen 24, 82.
odlog izvršitve kazni zapora
Za pritožbeno sodišče ni dvoma, da je bila obsojencu zagotovljena zadostna kontradiktornost. Kot rečeno je v vlogi z dne 5. 6. 2020 obsojenec ob jasnem odgovoru komisije, zaman pogrešal izrecno opredelitev na vprašanje nesprejemljivosti mnenja dr. B., razprava o odložitvenem razlogu s področja psihiatrije pa je zaradi poteka časa postala brezpredmetna. Dopolnitev mnenja komisije tako tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni bila potrebna, dejansko stanje je bilo na podlagi razpoložljive dokumentacije in strokovno utemeljenega mnenja komisije v zadostni meri in pravilno ugotovljeno, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje, da odložilni razlogi, niti v smislu določila 24. člena ZIKS-1, niti v smislu določila 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 niso podani. Glede na navedeno se odločitev o zavrnitvi obsojenčeve prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora izkaže kot pravilna in zakonita.
obvezna javna služba - ravnanje z odpadki - odjemno mesto - odvoz komunalnih odpadkov
Tožnik je lastnik nepremičnine na območju organiziranega odvoza komunalnih odpadkov, ki ga izvaja tožnica. Skladno z relevantnim odlokom občine je zavezan biti vključen v sistem ravnanja z odpadki in dolžan kot uporabnik storitev plačevati zaračunane storitve, saj ima organiziran odvoz odpadkov.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 365, 365-3, 483, 483-6.
spor o pristojnosti - postopek v gospodarskih sporih - spor v zvezi s stečajnim postopkom - novejša sodna praksa - v stečaju prerekana terjatev - izpodbojna pravna dejanja - obogatitveni zahtevek - plačilo prispevka v rezervni sklad - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - plačilo stroškov upravljanja - določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča
Novejša sodna praksa za spore v zvezi s stečajnim postopkom šteje samo tiste spore, v katerih je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom (to so spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo). Zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku, in v primeru izpodbojnih pravnih dejanj.
prenos terjatve na novega upnika - po zakonu overjena listina - zakoniti zastopnik družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
V imenu pravnih oseb pogodbe podpisujejo njihovi zakoniti zastopniki, edino zakoniti zastopniki lahko v imenu pravne osebe tudi priznajo podpis na pogodbi za svojega. V času, ko je notarka potrdila, da je R. I. priznal podpis za svojega, I. ni bil več zakoniti zastopnik družbe. Podpis na pogodbi je torej ostal s strani pravne osebe neoverjen.
izvršilni postopek - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - ugovor zoper plačilni nalog
Ker je bila vloga vložena v pritožbenem roku zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 2. 2020 in ker po vsebini predstavlja pritožbo zoper navedeni sklep, jo je sodišče prve stopnje zmotno okvalificiralo kot ugovor zoper plačilni nalog in posledično o njej zmotno odločilo kot o ugovoru zoper plačilni nalog.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.