postopek osebnega stečaja - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - preizkus potrebnosti stroškov - meje pravnomočnosti - administrativna dela - potrebno strokovno znanje - stroški izterjave - stroški opomina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 18. 5. 2020 določilo predračun stroškov stečajnega postopka tako, kot je bilo navedeno v upraviteljičinem predlogu, ki je bil sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Ugotovilo je, da je upraviteljičin predlog v skladu z drugim odstavkom 356. člena ZFPPIPP in da ustrezno upošteva stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku in običajne zneske teh stroškov. Ocenilo torej je, da so stroški, ki jih je upraviteljica predvidela pod postavo 6e, potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka je postal pravnomočen. Ponovna, drugačna presoja tega, ali so odvetniški stroški izterjave (pozivi, opomini pred izvršbo itd.) potrebni, ob povedanem ni dopustna, razen v kolikor bi za to obstajali tehtni razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje ob potrjevanju predračuna stroškov ni bilo in ni moglo biti seznanjeno.
OZ člen 50, 564. ZPP člen 8, 224, 262, 262/2, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba - ničnost notarskega zapisa - ničnost pogodbe - navideznost pogodbe - prikrita posojilna pogodba - izročitev denarnih sredstev - zaslišanje stranke - odsotnost z naroka - pomen dejanja - sporazum o ustanovitvi hipoteke - javna listina - vsebina listine - pomen izjave - kasatorično pooblastilo - dokazna ocena - nov dokaz - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Navideznost posojilne pogodbe mora dokazati tožeča stranka.
Pritožnica utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v dokazni oceni izostala njegova presoja, kakšen pomen ima to, da tožnica ni prišla na zaslišanje, s čimer je zanemarilo določbo drugega odstavka 262. člena ZPP in odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti. To je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v dokazno oceno vključi poleg ocene pomena tožničine odsotnosti z naroka v luči toženkinih dokazov, tudi dopis londonske policije, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo po izdaji sodne odločbe.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tehtanje okoliščin - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, sodišče v primeru, ko ugotovi vse predpostavke za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi mora preklicati, zato je zmotno prepričanje storilca, da preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni obligatoren in da bi sodišče lahko znova tehtalo okoliščine, v katerih je storilec storil hujši prekršek, zaradi katerega je prišlo do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot tudi, da lahko tehta tudi okoliščine, ki so pomembne, da storilec vozniško dovoljenje obdrži.
krivdna odgovornost - soprispevek - neravnine - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Po stališču ustaljene sodne prakse je pravni standard normalne pohodne površine v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešce izpolnjen v primeru, če na neravnih pohodnih tleh ni nepričakovanih, zakritih ali pretiranih neravnin in se v tem primeru šteje, da bi normalno pazljiv pešec neravna tla lahko prehodil brez težav. Odkrušenina in vdolbina okoli cestne kape, pri čemer je poškodovan in odkrušen venec okrog kape meril v širino od 3 do 8 cm in v globino do 3 cm oziroma do 5 cm glede na okoliško betonsko površino, ker je bila cestna kapa, v premeru 145 mm, cca 2 cm pod nivojem okoliškega betona, in je bila 70 cm oddaljena od stopnice lokala, s katere je tožnik sestopil na pločnik, ne predstavlja odstopanja oziroma neravnine, ki je normalno pazljiv pešec ne bi mogel pravočasno opaziti in prehoditi brez težav.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odškodninska odgovornost - pritožbene novote - zaslišanje priče - pisne izjave prič - predložitev pisne izjave priče
Izjave prič so bile poslane toženki, ki se v zvezi z njimi ni izjavila in ni predlagala njihovega zaslišanja, kar bi morala, če je dvomila v verodostojnost izjav.
Predmet odločitve prve stopnje je po izreku sklepa, njegovih razlogih in nenazadnje po pritožbeni obrazložitvi jasen, medtem ko bi bilo naštete okoliščine mogoče ocenjevati le, ko bi bil pritožnikov predlog za nadomestno izvršitev denarne kazni, pravočasen. Gre za formalni pogoj ali procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da bi bil navedeni predlog tudi vsebinsko obravnavan. To se po razumljivih razlogih sklepa ni zgodilo, vrnitve v prejšnje stanje pa v primerih nepravočasnih predlogov za nadomestno izvršitev kazni zapora ali denarne kazni ni mogoče zahtevati.
predaja zahtevane osebe - opis kaznivega dejanja - pogoji za predajo zahtevane osebe - preizkus pogojev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po petem odstavku 23. člena ZSKZDČEU-1 je opis in ne navedba kaznivega dejanja samostojni sestavni del sklepa, s katerim je predaja zahtevane osebe dovoljena ali zavrnjena. Smisel opisa kaznivega dejanja je v preizkusu obligatornih in fakultativnih razlogov za zavrnitev predaje zahtevane osebe iz 10. in 11. člena ZSKZDČEU-1. Preizkus temelji na primerjavi kaznivih dejanj, ki denimo v Sloveniji kot izvršitveni državi, drugače ko da bi bila (konkretno) opisana, ne morejo biti obravnavana. Primerjava med navedbo kaznivega dejanja in njegovim opisom je tako nujno nezadostna, saj navedba obsega zgolj zakonsko označbo z naslovom in oštevilčenjem kaznivega dejanja, ne pa tudi vseh drugih dejstev iz opisa kaznivega dejanja, od katerih je, ob dvojni kaznivosti odvisna še presoja vrste drugih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi bila posamezna oseba odreditveni državi predana.
postopek delitve stvari v solastnini - delitev solastnine - neprimeren čas delitve - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - prekinitev postopka
Kaj je neprimerni čas za delitev, je odvisno od konkretnih okoliščin. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da postopek izvršbe na solastni delež na nepremičnini v tem primeru pomeni negotovost in zato neprimeren čas delitve.
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 568, 568/1, 333, 333/1, 333/2.
zamudna sodba - vzpostavitev prejšnjega stanja - sklepčnost tožbe
Sporni drugi del tožbenega zahtevka je tožeča stranka zapisala tako, da se je hkrati zavezala prvotoženki izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice na ime prvotoženke. Z njim želi vrniti prvotoženki, kar je prejela na podlagi razvezane pogodbe. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da iz zahtevka pod točko dve izhaja vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta del tožbenega zahtevka je restitucijske narave. Za vzpostavitev prejšnjega stanja je odločilno, da postane prvotoženka spet lastnica izročenih nepremičnin.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - prepoved razpolaganja s premoženjem - pogoji za začasno odredbo - zavarovanje upnikove terjatve - verjetno izkazana terjatev - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - škoda zaradi začasne odredbe - plačilo najemnine - pobot - varščina
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe, niti ni mogoče zaključiti, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja z opremo gostinskega lokala ne bo nastala nikakršna škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO
VSL00035845
ZPP člen 458. OZ člen 3, 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionar - nova družba - opravljanje gospodarske dejavnosti - sklenitev pogodbe - domneva - splošni pogoji - urejanje obligacijskih razmerij
Iz koncesijske odločbe izhaja, da koncesionar gospodarske javne službe ne bo opravljal sam, ampak bo dejavnost opravljal preko nove gospodarske družbe, ki bo v njeni 100 % lasti in bo imela isto pooblaščeno osebo in zakonitega zastopnika ter bo izpolnjevala vse pogoje za opravljanje gospodarske javne službe. To je vsekakor tožeča stranka.
Po petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, kar je pravilno ugotovilo v 4. točki obrazložitve tudi sodišče prve stopnje. Posledično ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšni podlagi je vzpostavilo domnevo o obstoju pogodbe.
Pritožba uveljavlja, da je pri odločanju glede začasne odredbe znižan dokazni standard odločanja na stopnjo verjetnosti. Navedeno velja, pri čemer pa je tožnik predlagal ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere bistveni namen je začasna ureditev spornega pravnega razmerja do pravnomočnosti sodne odločbe. Pri izdaji takšnih začasnih odredb pa je potreben restriktiven pristop, pri čemer pa iz predložene listinske dokumentacije ne izhaja, da bi bila dosedaj izkazana verjetnost terjatve, saj je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu je očitala hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker si je tožnik protipravno prisvojil sredstva delodajalca, pri čemer obstaja utemeljen sum, da je tožnik naklepno storil kaznivi dejanji tatvine in odvzema motornega vozila. Tožnik je bil vabljen na zagovor in je zagovor tudi podal. Dejstvo, da je sindikat v postopku izredne odpovedi podal negativno mnenje, ne more biti odločilno za odločanje, kot to uveljavlja tožnik, saj delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi ob negativnem mnenju sindikata na podlagi 4. odstavka 86. člena ZDR-1. Tako je sodišče tudi pravilno navedlo, da bo o zakonitosti same izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločeno po rednem kontradiktornem postopku, v tej fazi postopka pa razlogi za ugoditev regulacijski začasni odredbi s stopnjo verjetnosti, niso podani.
podjemna pogodba - popravilo stvari - traktor - stroški hrambe - obseg dela - dogovor o obsegu dela - višina plačila - cena ni določena - vrednost del - dokaz z izvedencem - strokovno vprašanje - izvedenec ustrezne stroke
Ker gre pri vprašanjih, katera dela in material, zlasti pa koliko ur je tožnik potreboval za končni rezultat oziroma odpravo napak ter kakšna je običajna cena oziroma vrednost izvršenih popravil za tako vrsto posla, za strokovna vprašanja s področja kmetijske mehanizacije, je sodišče postavilo sodnega izvedenca.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s postavitvijo sodnega izvedenca avtomobilske stroke S. S. kršilo določbe ZPP, ki urejajo dokazovanje z izvedencem. Drži, da sodni izvedenec S. S. ni izvedenec za kmetijsko mehanizacijo, ampak izvedenec avtomobilske stroke. Glede na določbe 245. člena ZPP se izvedenci res primarno določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, vendar lahko sodišče glede na okoliščine primera postavi tudi sodnega izvedenca, ki ni nujno imenovan prav za strokovno področje, na katerega se nanašajo sporna vprašanja, ki se ugotavljajo z izvedencem. V obravnavni zadevi so obstajale utemeljene okoliščine za postavitev izvedenca druge, kmetijski mehanizaciji primerljive stroke. Z njimi je bil tožnik seznanjen.
ZSPJS člen 24.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
položajni dodatek
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je položajni dodatek del plače, ki pripada delavcu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh del pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za določitev položajnega dodatka ni bistvena šifra delovnega mesta, pač pa so bistvene naloge, ki so določene za delovno mesto. Ker je za delovno mesto določena naloga vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine (kot to izhaja iz opisa delovnega mesta tožnika), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku naloga vodenja in koordiniranja določena kot osnovna naloga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni upravičen do položajnega dodatka za izvajanje te osnovne naloge - vodenja.
pravočasnost ugovora - zavrženje prepoznega ugovora - zamuda roka za ugovor
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038132
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1. ZPND člen 2. ZKP člen 391.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - družinska skupnost - dejansko vprašanje - medsebojna čustvena navezanost - življenjska skupnost - spravljanje v podrejen položaj
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh okoliščin primera. V danem primeru pritožnik izhaja iz medsebojne navezanosti kot je značilna za zakonsko zvezo ali njej podobno izvenzakonsko oziroma drugo skupnost, medtem ko za družinsko skupnost v smislu obravnavanega kaznivega dejanja zadostuje življenjska skupnost oseb iz 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki traja dlje časa z vsakdanjimi odnosi pri opravljanju gospodinjskih del, obedovanjih, vzdrževanju prostorov ter kljub nesoglasjem in sporom do katerih v takšni skupnosti potem prihaja.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 2, 2/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) člen 1, 2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - razvrstitev rastline ali substance med prepovedane droge - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene - nedovoljeno gojenje konoplje - dekriminacija dejanja
Zagovornikovi poudarki v pritožbi, ki se nanašajo na spremembe uvrstitve rastline konoplje in njenih proizvodov v Konvenciji o mamilih, predstavljajo njegovo špekulacijo, ki glede na vrsto mednarodnih dokumentov o navedeni tematiki (Osnutek predloga resolucije o uporabi konoplje v zdravstvene namene ter Predlog resolucije o uporabi konoplje v zdravstvene namene) in njuno vsebino ne upravičuje zaključka, za katerega se pritožnik očitno zavzema, namreč, da rastlina konoplja oziroma njeni proizvodi niso nevarni človekovemu zdravju oziroma so pretežno neškodljivi. Sicer so le direktive tisti akti, ki lahko zavezujejo države članice EU k implementaciji resolucije posamičnih odborov, resolucije same pa predstavljajo določeno vrsto pobud Evropskega parlamenta Evropski komisiji za pripravo zakonodajnega predloga, ki bo lahko ali pa ne sprejet v obliki direktive. Za razliko od pritožnika sodišče druge stopnje, upoštevaje dopolnjeno vsebino Predloga resolucije, ugotavlja, da Evropski parlament ne podpira vsesplošno pozitivnega mnenja o uporabi konoplje oziroma njenih proizvodov, zaradi česar pritožbena navedba, ki se dotika vsebine morebiti v prihodnosti sprejete direktive, ni utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036954
ZVPot člen 1, 21, 21c, 21č. OZ člen 110, 110/3, 111, 299, 482, 482/2. ZPP člen 2, 182, 285, 325.
pogodba o finančnem leasingu - predmet pogodbe - traktor - obveznost leasingodajalca - prodajalec - tretja oseba - skrita napaka - nemožnost uporabe - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek - razveza prodajne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - stroški najema - sodba presenečenja - ugovor aktivne legitimacije - elementi prodaje na obroke - prodajna pogodba - notifikacijska dolžnost - pričakovana lastninska pravica - vzajemnost pogodbenih obveznosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - odstopno upravičenje - oblikovalno upravičenje - prenehanje pogodbe - načelo dispozitivnosti - sprememba tožbe - višina odškodnine - pravočasnost ugovora - vsebina vloge - soprispevek k nastanku škode - škoda zaradi zaupanja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prekluzivni rok za sodno varstvo - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - materialno procesno vodstvo - popolna odškodnina - navadna škoda - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - predlog za dopolnitev sodbe
Ugotov aktivne legitimacije ni utemeljen. Tožnica je bila v času vložitve tožbe „ekonomska lastnica“, ki je nosila vse tipične rizike lastnika, med drugim vprašanje pravilnega delovanja stvari. Pričakovanje tožnice, ki je imela traktor v posesti od sklenitve prodajne pogodbe in ki je obroke leasinga redno plačevala, je bilo v fazi predstopnje k polni (lastninski) pravici, saj ji prenosa lastninske pravice na traktorju leasingodajalec ni mogel več preprečiti. Le še od njenega lastnega ravnanja (pravočasnega plačila vseh leasing obrokov) je bilo odvisno, ali bo postala lastnica. Utemeljeno podlago za vložitev tožbe v svojem imenu zoper toženca kot prodajalca traktorja sta torej predstavljala tožničina pravica v pričakovanju, ki se je s plačilom vsakega obroka povečevala, in izrecno pisno soglasje leasingodajalca, da lahko uveljavlja zahtevke, ki izhajajo iz garancije za brezhibno delovanje stvari, ter zahtevek za razvezo kupne pogodbe in vrnitev kupnine.
Odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, zato ga za učinkovanje kupcu ni treba uveljavljati sodno. Lahko pa ga, a v tem primeru mora vložiti oblikovalno tožbo. Ugotovitvena tožba kupcu ne nudi ustreznega pravnega varstva. Tožnica, ki ni zatrjevala (in dokazovala) svojega predpravdnega odstopa od prodajne pogodbe, je pravilno vložila oblikovalno tožbo. Izkoristila je tudi možnost hkratnega uveljavljanja oblikovalnega in dajatvenega zahtevka (ki je posledica utemeljenosti prvega) v isti pravdi v skladu s 182. členom ZPP.
Toženec vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni postavil nobenih ugovorov v zvezi z višino škode, katere povrnitev je tožnica zahtevala v tožbi. Ugovore glede višine zahtevka je toženec prvič podal na naroku dne 15. 10. 2015, ko se je opredelil do razširitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno neutemeljeno štelo toženčeve ugovore v zvezi z višino škode za pravočasne tudi glede odškodninskega zahtevka iz (prvotne) tožbe, zaradi česar je neustrezno enotno obravnavalo utemeljenost zahtevka iz tožbe in razširjenega zahtevka. Toženec nima prav, da je bil že v ugovoru v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti vsebovan ugovor v zvezi z višino.
Tožnica lahko uveljavlja odškodnino zaradi nemožnosti uporabe traktorja šele od trenutka, ko je zahtevala popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve (drugi odstavek 21.c člena ZVPot) oziroma od trenutka, ko je seznanila toženca z napako. Zamejitev škode sodišču nalaga pravilna uporaba materialnega prava, zato za svojo odločitev tovrstnega toženčevega ugovora ni potrebovalo, kot to zmotno meni tožnica v pritožbi. Pri odškodnini zaradi nemožnosti uporabe stvari gre za škodo zaradi zaupanja, zato lahko povrnitev te škode iz naslova garancije po ZVPot kupec uveljavlja le, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti proizvajalca oz. prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari. Poleg splošnih predpostavk ((i)stvar ne deluje brezhibno in (ii) vzrok za okvaro izvira iz stvari same) morata biti izpolnjeni še dve dodatni predpostavki: (iii) kupec zahtevek za odpravo okvare (popravilo) uveljavi v garancijskem roku in (iv) kupec mora zahtevek za povrnitev škode zaradi zaupanja sodno uveljaviti v 2-letnem (prekluzivnem) roku, ki začne teči od dneva, ko je ta škoda kupcu nastala.
Tožnica je nemožnost uporabe traktorja zaradi neodložljive narave kmečkih opravil upravičeno premostila z najemom tujih storitev, vendar bi v skladu z načelom compensatio lucri cum damno zahtevano odškodnino morala zmanjšati za tiste izdatke, ki jih je prihranila, ker ni uporabljala svojega vozila. Navadna škoda, katere povrnitev zahteva tožnica, je po definiciji zmanjšanje premoženja, ki se izračuna s primerjavo stanja premoženja pred nastankom in po nastanku škode, premoženje pa nižajo stroški. Povedano drugače in za konkreten primer: navadna škoda je razlika med stroški, ki bi tožnici nastali, če bi uporabljala svoj traktor (bi ji nastali ob normalnem teku, torej če ne bi prišlo do okvare traktorja), in stroški, ki so ji nastali, ker traktor ni deloval.