Sodišče prve stopnje je vsled napačnega zaključka, da je upnik umaknil predlog za izvršbo v predmetnem izvršilnem postopku, izvršilni postopek nepravilno ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO
VSL00035845
ZPP člen 458. OZ člen 3, 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionar - nova družba - opravljanje gospodarske dejavnosti - sklenitev pogodbe - domneva - splošni pogoji - urejanje obligacijskih razmerij
Iz koncesijske odločbe izhaja, da koncesionar gospodarske javne službe ne bo opravljal sam, ampak bo dejavnost opravljal preko nove gospodarske družbe, ki bo v njeni 100 % lasti in bo imela isto pooblaščeno osebo in zakonitega zastopnika ter bo izpolnjevala vse pogoje za opravljanje gospodarske javne službe. To je vsekakor tožeča stranka.
Po petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, kar je pravilno ugotovilo v 4. točki obrazložitve tudi sodišče prve stopnje. Posledično ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšni podlagi je vzpostavilo domnevo o obstoju pogodbe.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - nujni dedič - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti - prehod dedne pravice - dedovanje na podlagi vstopne pravice - prvi dedni red - izjava o sprejemu dediščine - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - univerzalni pravni naslednik - dedna transmisija
Dedič postane s trenutkom zapustnikove smrti subjekt vseh pravic in obveznosti zapustnika, da pridobi zapuščino, mu ni treba storiti nič, pridobi jo ipso iure. Velja domneva, da dediči dediščino sprejemajo, lahko pa to domnevo izpodbijejo s tem, da izjavijo, da se dediščini odpovedujejo. Če dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka, pa se ni dediščini odpovedal, preide pravica odpovedati se dediščini na njegove dediče (134. člen ZD). Tako je, ker dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
Nerelevantno je za odločitev o dedovanju po zapustnici tudi, komu je njen mož namenil premoženje v svoji oporoki. Ker je s trenutkom njegove smrti prešla njegova dedna pravica po zapustnici na njegove dediče in so ti stopili tudi v njegov procesni položaj, ni pomembno niti, ali bi, če bi bil še živ, v zapuščinskem postopku po zapustnici zahteval nujni dedni delež. Pri dedovanju V. V. po zapustnici gre za primer dedne transmisije: kot zakonita dedinja prvega dednega reda je nujna dedinja po svojem očetu (25. člen ZD), možu zapustnice, ki je umrl pred koncem tega zapuščinskega postopka, in je iz naslova dedne pravice po njem v celoti vstopila v njegov pravni položaj v zapuščinskem postopku po ženi. Je njegov univerzalni pravni naslednik in je podedovala vse njegove pravice in obveznosti. Načelo, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim, instituta dedne transmisije ne izniči.
ZDR-1 člen 36, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 130, 130/1.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - goljufija
Na podlagi 9. člena pogodbe o zaposlitvi in 36. člena ZDR-1 je bila tožnica dolžna delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vključno z vsemi spremembami podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podatek o naslovu prebivališča pomemben že z vidika vročanja pisanj delodajalca, kadar se delavcu pisanje ne more vročiti na delovnem mestu. Prav tako mora, v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZDR-1, delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in pri povračilu stroškov v zvezi z delom velja osnovno načelo, da delavcu pripada povračilo le, če mu stroški dejansko nastanejo. Ker kraj bivanja ni vedno kraj, od koder se delavec dejansko vozi na delo in ker je delavec upravičen le do povračila dejanskih stroškov prevoza, mora delavec delodajalcu, na podlagi 36. člena ZDR-1, sporočiti vse spremembe podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka je tožnici v odpovedi očitala, da je ni obvestila o spremembi dejanskega prebivališča in naslova, od koder tožnica prihaja na delo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo, ali je tožnica v času zaposlitve pri toženi stranki spremenila naslov, od koder je prihajala na delo, in o tem ni obvestila tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036954
ZVPot člen 1, 21, 21c, 21č. OZ člen 110, 110/3, 111, 299, 482, 482/2. ZPP člen 2, 182, 285, 325.
pogodba o finančnem leasingu - predmet pogodbe - traktor - obveznost leasingodajalca - prodajalec - tretja oseba - skrita napaka - nemožnost uporabe - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek - razveza prodajne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - stroški najema - sodba presenečenja - ugovor aktivne legitimacije - elementi prodaje na obroke - prodajna pogodba - notifikacijska dolžnost - pričakovana lastninska pravica - vzajemnost pogodbenih obveznosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - odstopno upravičenje - oblikovalno upravičenje - prenehanje pogodbe - načelo dispozitivnosti - sprememba tožbe - višina odškodnine - pravočasnost ugovora - vsebina vloge - soprispevek k nastanku škode - škoda zaradi zaupanja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prekluzivni rok za sodno varstvo - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - materialno procesno vodstvo - popolna odškodnina - navadna škoda - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - predlog za dopolnitev sodbe
Ugotov aktivne legitimacije ni utemeljen. Tožnica je bila v času vložitve tožbe „ekonomska lastnica“, ki je nosila vse tipične rizike lastnika, med drugim vprašanje pravilnega delovanja stvari. Pričakovanje tožnice, ki je imela traktor v posesti od sklenitve prodajne pogodbe in ki je obroke leasinga redno plačevala, je bilo v fazi predstopnje k polni (lastninski) pravici, saj ji prenosa lastninske pravice na traktorju leasingodajalec ni mogel več preprečiti. Le še od njenega lastnega ravnanja (pravočasnega plačila vseh leasing obrokov) je bilo odvisno, ali bo postala lastnica. Utemeljeno podlago za vložitev tožbe v svojem imenu zoper toženca kot prodajalca traktorja sta torej predstavljala tožničina pravica v pričakovanju, ki se je s plačilom vsakega obroka povečevala, in izrecno pisno soglasje leasingodajalca, da lahko uveljavlja zahtevke, ki izhajajo iz garancije za brezhibno delovanje stvari, ter zahtevek za razvezo kupne pogodbe in vrnitev kupnine.
Odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, zato ga za učinkovanje kupcu ni treba uveljavljati sodno. Lahko pa ga, a v tem primeru mora vložiti oblikovalno tožbo. Ugotovitvena tožba kupcu ne nudi ustreznega pravnega varstva. Tožnica, ki ni zatrjevala (in dokazovala) svojega predpravdnega odstopa od prodajne pogodbe, je pravilno vložila oblikovalno tožbo. Izkoristila je tudi možnost hkratnega uveljavljanja oblikovalnega in dajatvenega zahtevka (ki je posledica utemeljenosti prvega) v isti pravdi v skladu s 182. členom ZPP.
Toženec vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni postavil nobenih ugovorov v zvezi z višino škode, katere povrnitev je tožnica zahtevala v tožbi. Ugovore glede višine zahtevka je toženec prvič podal na naroku dne 15. 10. 2015, ko se je opredelil do razširitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno neutemeljeno štelo toženčeve ugovore v zvezi z višino škode za pravočasne tudi glede odškodninskega zahtevka iz (prvotne) tožbe, zaradi česar je neustrezno enotno obravnavalo utemeljenost zahtevka iz tožbe in razširjenega zahtevka. Toženec nima prav, da je bil že v ugovoru v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti vsebovan ugovor v zvezi z višino.
Tožnica lahko uveljavlja odškodnino zaradi nemožnosti uporabe traktorja šele od trenutka, ko je zahtevala popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve (drugi odstavek 21.c člena ZVPot) oziroma od trenutka, ko je seznanila toženca z napako. Zamejitev škode sodišču nalaga pravilna uporaba materialnega prava, zato za svojo odločitev tovrstnega toženčevega ugovora ni potrebovalo, kot to zmotno meni tožnica v pritožbi. Pri odškodnini zaradi nemožnosti uporabe stvari gre za škodo zaradi zaupanja, zato lahko povrnitev te škode iz naslova garancije po ZVPot kupec uveljavlja le, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti proizvajalca oz. prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari. Poleg splošnih predpostavk ((i)stvar ne deluje brezhibno in (ii) vzrok za okvaro izvira iz stvari same) morata biti izpolnjeni še dve dodatni predpostavki: (iii) kupec zahtevek za odpravo okvare (popravilo) uveljavi v garancijskem roku in (iv) kupec mora zahtevek za povrnitev škode zaradi zaupanja sodno uveljaviti v 2-letnem (prekluzivnem) roku, ki začne teči od dneva, ko je ta škoda kupcu nastala.
Tožnica je nemožnost uporabe traktorja zaradi neodložljive narave kmečkih opravil upravičeno premostila z najemom tujih storitev, vendar bi v skladu z načelom compensatio lucri cum damno zahtevano odškodnino morala zmanjšati za tiste izdatke, ki jih je prihranila, ker ni uporabljala svojega vozila. Navadna škoda, katere povrnitev zahteva tožnica, je po definiciji zmanjšanje premoženja, ki se izračuna s primerjavo stanja premoženja pred nastankom in po nastanku škode, premoženje pa nižajo stroški. Povedano drugače in za konkreten primer: navadna škoda je razlika med stroški, ki bi tožnici nastali, če bi uporabljala svoj traktor (bi ji nastali ob normalnem teku, torej če ne bi prišlo do okvare traktorja), in stroški, ki so ji nastali, ker traktor ni deloval.
stranka oproščena plačila sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - prevalitev taksne obveznosti - sklenitev sodne poravnave - delni uspeh v pravdi - celoten uspeh v pravdi
15. člen ZST-1 v drugem odstavku določa kot pogoj za prevalitev taksne obveznosti (celoten) uspeh stranke, zato mora za prevalitev sodnih taks stranka v postopku uspeti v celoti. Četrti odstavek citiranega določila pa nalaga taksno obveznost stranki, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno uspela ter je na podlagi izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. 15. člen ZST-1 tako v drugem odstavku ureja položaj (celotnega) uspeha taksno oproščene stranke, v četrtem odstavku pa položaj delnega uspeha taksno oproščene stranke (ob pogoju pridobitve premoženja).
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - član hudodelske združbe - kaznivo dejanje proti premoženju - zloraba prostitucije - izbris iz kazenske evidence
Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje ni odločilno, ali je storilec pridobil protipravno premoženjsko korist zase. Že v 23. poglavju, v katerega so umeščena kazniva dejanja zoper premoženje, je vrsta kaznivih dejanj, ki ne terjajo pridobitve premoženjske koristi le za storilca kaznivega dejanja samega, pač pa zadostuje, da s kaznivim dejanjem pridobi protipravno premoženjsko korist komu drugemu (npr. kazniva dejanje goljufije po členu 211 KZ-1, organiziranja denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo po členu 212 KZ-1, izsiljevanja po členu 213 KZ-1, oderuštva po členu 214 KZ-1, izneverjanja po členu 215 KZ-1). Tako se pokaže, da pritožnik s stališčem, da njegove vloge pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije (pri čemer sam v pritožbi priznava, da je od oškodovank prejel denarne zneske in jih po navodilih nadrejenih izročal nadrejenim), ker pri tem zase ni pridobil protipravne premoženjske koristi in zato njegovega kaznivega dejanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje zoper premoženje, ne more uspeti.
Pritožba uveljavlja, da je pri odločanju glede začasne odredbe znižan dokazni standard odločanja na stopnjo verjetnosti. Navedeno velja, pri čemer pa je tožnik predlagal ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere bistveni namen je začasna ureditev spornega pravnega razmerja do pravnomočnosti sodne odločbe. Pri izdaji takšnih začasnih odredb pa je potreben restriktiven pristop, pri čemer pa iz predložene listinske dokumentacije ne izhaja, da bi bila dosedaj izkazana verjetnost terjatve, saj je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu je očitala hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker si je tožnik protipravno prisvojil sredstva delodajalca, pri čemer obstaja utemeljen sum, da je tožnik naklepno storil kaznivi dejanji tatvine in odvzema motornega vozila. Tožnik je bil vabljen na zagovor in je zagovor tudi podal. Dejstvo, da je sindikat v postopku izredne odpovedi podal negativno mnenje, ne more biti odločilno za odločanje, kot to uveljavlja tožnik, saj delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi ob negativnem mnenju sindikata na podlagi 4. odstavka 86. člena ZDR-1. Tako je sodišče tudi pravilno navedlo, da bo o zakonitosti same izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločeno po rednem kontradiktornem postopku, v tej fazi postopka pa razlogi za ugoditev regulacijski začasni odredbi s stopnjo verjetnosti, niso podani.
ZSPJS člen 24.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
položajni dodatek
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je položajni dodatek del plače, ki pripada delavcu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh del pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za določitev položajnega dodatka ni bistvena šifra delovnega mesta, pač pa so bistvene naloge, ki so določene za delovno mesto. Ker je za delovno mesto določena naloga vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine (kot to izhaja iz opisa delovnega mesta tožnika), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku naloga vodenja in koordiniranja določena kot osnovna naloga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni upravičen do položajnega dodatka za izvajanje te osnovne naloge - vodenja.
ZJU člen 1.. ZDR-1 člen 17, 44, 126.. ZSPJS člen 20, 20/1.
izstavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica opravlja naloge drugega delovnega mesta, ji je na podlagi 44. člena ZDR-1 pravilno prisodilo razliko v plači med tem delovnim mestom in delovnim mestom, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Delavec ima pravico zahtevati izstavitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi 17. člena ZDR-1, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo.
pravočasnost ugovora - zavrženje prepoznega ugovora - zamuda roka za ugovor
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku.
Glede na to, da sodišče operira z dokaznim standardom utemeljenega suma, ne more biti na mestu pritožbena ugotovitev in trditev, da sodišče v napadenem sklepu krivično (in preuranjeno) prejudicira obtoženčeveo obnašanje oziroma ravnanje, ki naj bi potenicialno bila sporna oziroma lahko tudi kazniva dejanja ter da s tem ravna v nasprotju s temeljnim in ustavnim načelom domneve nedolžnosti in drugim ustavnimi varovanimi kategorijami.
OZ člen 190, 190/3, 191, 193. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
neupravičena obogatitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - pravica zahtevati nazaj - vložena revizija - nepošteni pridobitelj - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev načela kontradiktornosti postopka - spregled pravno relevantnih dejstev - nedovoljene pritožbene novote - odvetniška tarifa - vrednost točke
Sodna praksa zahtevo iz 191. člena OZ (pridržanje pravice zahtevati nazaj) enači z vložitvijo izrednega pravnega sredstva. Izrecno podana izjava o pridržanju pravice zahtevati nazaj v tem primeru zato ni (bila) potrebna. To velja ne glede na dejstvi, da je bilo plačilo izvedeno že dne 5. 6. 2015, revizijo pa je tožeča stranka vložila (šele) 29. 6. 2015.
Ker je sodišče prve stopnje glede na svoje materialnopravno stališče dejstvo prejema sodbe štelo za bistveno, navedbe v zvezi s tem pa je očitno spregledalo, je očitek o bistveni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
V primeru, kadar se vrača tisto, kar je bilo pridobljeno na podlagi pravnomočne sodbe višjega sodišča, ki jo je kasneje razveljavilo revizijsko sodišče, je v skladu s 193. členom OZ treba šteti, da obogatena stranka postane nepoštena s trenutkom, ko se seznani z odločbo, ki razveljavlja pravnomočno sodbo višjega sodišča, na podlagi katere je prejela plačilo.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo za odvetniške storitve, ki so bile opravljene v času veljavnosti 'stare odvetniške tarife' pri preračunu v EUR upoštevati višino tarife 0,459 EUR, le za zastopanje na naroku pa po novi vrednosti odvetniške točke, ki velja od 6. 4. 2019 dalje.
podjemna pogodba - popravilo stvari - traktor - stroški hrambe - obseg dela - dogovor o obsegu dela - višina plačila - cena ni določena - vrednost del - dokaz z izvedencem - strokovno vprašanje - izvedenec ustrezne stroke
Ker gre pri vprašanjih, katera dela in material, zlasti pa koliko ur je tožnik potreboval za končni rezultat oziroma odpravo napak ter kakšna je običajna cena oziroma vrednost izvršenih popravil za tako vrsto posla, za strokovna vprašanja s področja kmetijske mehanizacije, je sodišče postavilo sodnega izvedenca.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s postavitvijo sodnega izvedenca avtomobilske stroke S. S. kršilo določbe ZPP, ki urejajo dokazovanje z izvedencem. Drži, da sodni izvedenec S. S. ni izvedenec za kmetijsko mehanizacijo, ampak izvedenec avtomobilske stroke. Glede na določbe 245. člena ZPP se izvedenci res primarno določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, vendar lahko sodišče glede na okoliščine primera postavi tudi sodnega izvedenca, ki ni nujno imenovan prav za strokovno področje, na katerega se nanašajo sporna vprašanja, ki se ugotavljajo z izvedencem. V obravnavni zadevi so obstajale utemeljene okoliščine za postavitev izvedenca druge, kmetijski mehanizaciji primerljive stroke. Z njimi je bil tožnik seznanjen.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o posredovanju - izplačilo nagrade - razlaga pogodbe - variabilni del cene - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - dovoljenje Banke Slovenije
Ob tehtanju, ali je bilo s terminom „prevzem kontrolnega deleža delnic banke“ iz prvega odstavka 2. člena Pogodbe o posredovanju mišljeno zgolj imetništvo delnic v obsegu kontrolnega deleža, ali pa ta termin implicira tudi pridobitev dovoljenja Banke Slovenije, se kot bolj verjetna (vsaj v tej fazi postopka) kaže zadnja razlaga. Njej v prid govori dejstvo, da je družba S. d. o. o. (od katere je tožeča stranka odkupila terjatev) obveznost pridobitve dovoljenja Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža, kot tudi, da je pri Banki Slovenije potem dejansko začela pridobivati to dovoljenje (če bi za izplačilo nagrade zadoščal že določen obseg delnic, potem ni logično, zakaj bi se družba S. d. o. o. s tem ukvarjala oziroma bi dovoljenje Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža). Poleg tega je verjetneje, da je bil cilj Pogodbe o posredovanju pridobitev zakonitega kontrolnega deleža. Takšen pa je lahko kontrolni delež le, če je bilo zanj pridobljeno dovoljenje Banke Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZADRUGE
VSL00036829
ZPP člen 286, 286a, 337. ZZad člen 6, 9.
plačilo odškodnine - članstvo v zadrugi - sprejem v članstvo - pogoji za sprejem v članstvo - izjava - nepopolna in nerazumljiva vloga - fikcija prijave - nastop fikcije - prenehanje članstva - zadružna pravila - zaslišanje stranke - trditvena podlaga - prepozno podajanje navedb
Zaslišanje stranke (oz. priče) je dokazno sredstvo, ki ga presodi sodnik. Zaslišanje stranke je potrebno ločiti od podajanja navedb (v vlogah ali podajanje navedb na glavni obravnavi, upoštevaje pravila o prekluzijah iz 286. oz. 286. a člena ZPP). Ko gre za podajanje navedb, ima druga stranka vedno pravico, da na te navedbe odgovori. Zaslišanje stranke pa ne pomeni podajanja navedb, zato tudi ni predvideno, da bi nasprotna stranka izpovedbo druge stranke komentirala.
Izjava drugotožnika ni popolna, zato na podlagi nepopolne izjave ne more priti do nastopa fikcije včlanitve po določbi 15. člena Pravil kmetijske zadruge X.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037809
ZPP člen 80, 82, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42, 62, 62/3. DZ člen 239, 239/3, 267, 267/2, 268.
pravdna sposobnost stranke - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - skrbnik za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zloraba instituta - neopredelitev do odločilnih dejstev - narava postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba višine preživnine
Samo v primerih, ko je treba v postopku hitro zavarovati pravice stranke, je dopustno postaviti skrbnika za posebni primer. Skrbnik za posebni primer ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo osebnosti. Takšne osebe je treba postaviti pod skrbništvo.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o obstoju in vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da jih mora dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali. Med takšne listinske dokaze ni mogoče šteti zapisa na naroku, ki je nastal zaradi nesporazuma med dediči in sodiščem.
Za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon pravil ne predpisuje. Pravica katere stranke je verjetnejša, mora sodišče presoditi glede na okoliščine konkretnega primera.