Obdolženka je predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja tako, kot ji nalaga zakon, sicer priložila tudi zdravniško spričevalo z dne 25. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je obdolženka telesno in duševno sicer zmožna za voznika motornih vozil in, da pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti predlaga njeno udeležbo v edukacijski delavnici. Zato ni dvoma, da je obdolženka prvi pogoj, ki je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, tudi izpolnila. Kot pritožba sama pravilno povzema, pa to ni edini pogoj, da se obdolžencu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Za presojo, ali je takšen predlog utemeljen, mora sodišče skrbno pretehtati tudi vse okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in vse druge okoliščine, ki pokažejo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben in nujen za varnost cestnega prometa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00036825
ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vročitev sklepa - začetek teka preizkusnega obdobja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek
Ta sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zoper katerega pa iz razloga, ker je bilo storilčevemu predlogu ugodeno, ni pritožbe, je prejel storilčev zagovornik 2. 8. 2019, storilec osebno pa 3. 8. 2019, kar izkazujeta obe vročilnici, ki sta pripeti k list. št. 31. Zaradi tako izkazanih osebnih vročitev storilcu in njegovemu zagovorniku je prvo sodišče pravilno opravnomočilo sklep sodišča prve stopnje o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dnem 1. 8. 2019, ta sklep pa je postal izvršljiv 4. 8. 2019, kar pa je skladno tudi s podatki v EKT evidenci, iz katere izhaja, da preizkusna doba traja od 5. 8. 2019 do 5. 8. 2021, teči pa je pričela naslednji dan po izvršitvi citiranega sklepa.
Nato pa spisovno gradivo izkazuje, da je po napovedi obdolženčeve pritožbe z dne 11. 6. 2020 sodišče prve stopnje izdelalo sodbo z obrazložitvijo, ki jo je 24. 6. 2020 vročalo obdolžencu, istega dne pa je na spletni strani Najdi. si pridobilo še podatek o trajanju poti iz začetne točke ... in do končne točke .... Takšno poslovanje sodišča v zvezi z dokazi, ki so za obdolženca obremenilni pa je nepravilno, saj obdolženec s tako ugotovitvijo sodišča o časovnem trajanju poti z avtomobilom ni bil seznanjen, ker mu izpis teh podatkov ob zaslišanju 15. 5. 2020 in vse do odločitve prvega sodišča (4. 6. 2020) ni bil predočen, da bi se o taki ugotovitvi, na kateri je med drugim prvo sodišče gradilo tudi svojo odločitev, lahko izjasnil. Zato je to storil šele v pritožbenih navedbah, ko navaja, da pa sodišče ob pribavi tega podatka, torej časovnice poti od ... do ... ni upoštevalo postanka za cigaret pavzo in tudi časa za ponovno cigaret pavzo ob samem prihodu na sedež družbe S. G., pa do začetka sestanka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00036605
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 3558/2.
dokazna ocena - posredni ali indicijski dokazi - indična sodba - prepričanje kot dokazni standard - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče ne razpolaga z neposrednimi dokazi, ko torej ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov - indicev, bo obsodilno sodbo izdalo le tedaj, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo in potrjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče onkraj razumnega dvoma sklepati, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.
Argumenti, ki jih je sodišče prve stopnje podalo za svojo dokazno oceno, so logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi ter jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00036826
ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - relevantne okoliščine
Iz besedila drugega odstavka člena 202. e ZP-1 torej jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima več nobene možnosti tehtanja, ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti kljub okoliščinam, ki jih morebiti ob preklicu izkazuje storilec, kot je to tudi v obravnavanem primeru.
Vse te okoliščine, ki pa jih storilec v pritožbenih navedbah znova izpostavlja ob sicer kritičnem odnosu do ravnanja z dne 29. 2. 2020, ki ga obžaluje, pa so okoliščine, k jih je že prvo sodišče presojalo v zvezi z odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko je storilcu kljub doseženih 18 KT dalo še eno priložnost, da obdrži veljavnost vozniškega dovoljenja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037155
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnik na dneve, ki jih je tožena stranka evidentirala kot proste, ni bil prost, saj je bil kot voznik oklepnika zadolžen za opravo pregleda vozil skupaj z drugim voznikom oziroma za temeljno vzdrževanje vozil, takšni pregledi pa so trajali približno eno uro na dan, obvezni pa so bili dan pred patruljo (te pa so potekale večinoma v ponedeljek, kar izhaja iz evidenc). Ugotovilo je še, da je na začetku in na koncu tožnikove misije nepretrgoma potekala predaja med kontingentoma, tako da tožnik v spornem obdobju zaradi predaje ni bil prost. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo tudi na ugotovitev, da se je bil tožnik dolžan vsak dan udeležiti sestankov, na katerih so bili pripadniki seznanjeni z varnostno situacijo in so se, tudi z ogledom zemljevidov ipd., pripravljali na patruljo ter se seznanjali s tekočimi varnostnimi razmerami in ustrezno pripravljali na naloge. Poleg navedenega je tožnik sodeloval tudi pri t.i. admin premikih, ki so se opravljali ob nedeljah, ter pomagal urejati okolico. Glede na navedeno je treba zavrniti pritožbeno trditev, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kaj je tožnik delal na dneve, ki so bili v evidencah zabeleženi kot njegovi prosti dnevi tedenskega počitka. Prav tako je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je vsebina navedenega dela takšna, da ni mogoč zaključek, da je tožnik kljub opravljanju tega dela ta dan počival. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da gre za naloge, ki so glede na svojo vsebinsko in časovno komponento taka obremenitev za pripadnika, da jih ni mogoče šteti zgolj kot obvezno prilagajanje načinu življenja v vojaški bazi, še posebej glede na dejstvo, da je šlo za vojaško misijo v Libanonu.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00037344
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obžalovanje - pravno odločilna dejstva - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Navedeno pa pomeni, da v postopku dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v nasprotju s pritožbenimi navedbami sodišče več nima nobene zakonske podlage, da bi znova tehtalo in ocenjevalo kakršnekoli okoliščine v zvezi s samim prekrškom, ki je podlaga za preklic ali pa v zvezi z osebnostjo storilca ter njegovo potrebo po veljavnem vozniškem dovoljenju. Zato storilec zmotno meni, da je v fazi preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja okoliščine, ki jih pritožnik v pritožbi izpostavlja (obžalovanje storitve prekrška z dne 30. 5. 2020, kritičen odnos, udeležba v edukacijskih delavnicah, zdravstvene težave in potreba po veljavnem vozniškem dovoljenju) mogoče znova tehtati in že odločeno izvršitev znova odložiti.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontrolni zdravstveni pregled - rok za vložitev predloga - nastop pravnomočnosti - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritožniku pojasnjuje, da so njegove dileme v zvezi s težavami pri pridobitvi omenjenega zdravniškega spričevala v tem trenutku preuranjene, kajti izpodbijani sklep še sploh ni postal pravnomočen, kajti v skladu z drugim odstavkom člena 199 ZP-1 nastopi pravnomočnosti šele z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva, torej v konkretnem primeru pritožniku. Ker torej pravnomočnost še ni nastopila, je preuranjena bojazen pritožnika, da bo zamudil 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
OZ-UPB1 člen 190, 190/3. ZIZ-UPB4 člen 270, 257, 257/1,.
začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve - odpadla pravna podlaga - močnejši pravni naslov - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Dejstvo, da je Vrhovno sodišče RS razveljavilo zgolj sodbo sodišča druge stopnje, ne pomeni, da je s tem odpadla pravna podlaga za upnikovo plačilo v smislu tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Dolžnik namreč kljub tej razveljavitvi še vedno razpolaga z nepravnomočno dajatveno sodbo prvostopensjskega sodišča, ki upniku nalaga plačilo za opravljeno dolžnikovo delo, kar nedvomno izkazuje večjo verjetnost dolžnikove terjatve zoper upnika, kot obratno.
odškodnina za premoženjsko škodo - pogodbeno zavarovanje - splošni pogoji
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi 53. člena Splošnih pogojev ugotovilo, da je bila škoda na steklih v oknih in steklenih pregradnih stenah ter steklih na svetilih iz pogodbeno dogovorjenega zavarovanja izrecno izključena, je tožnikov zahtevek v delu, kjer je zahteval takšno škodo, zavrnilo zaradi njegove materialnopravne neupravičenosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - veljavnost odpovedi pogodbe
Za presojo, da je pogodba o upravljanju nehala veljati, ni bistveno, da se je pod dopis o odpovedi pogodbe o upravljanju podpisala C. C. kot pooblaščenka etažnih lastnikov poslovne stavbe D. in K., pač pa večina, s katero je bila izglasovana ta odpoved.
ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/1, 142/2. ZIZ člen 15, 239.
pooblastilo - prenehanje pooblastila za zastopanje - obseg pooblastila
Postopek zavarovanja je sodišče prve stopnje ustavilo šele z izpodbijanim sklepom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep, glede na to, da pritožnik do njegove izdaje ni preklical pooblastila in mu do takrat ni prenehalo pooblastilo, utemeljeno vročilo pooblaščencu drugega tožnika.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo dejanja - procesna sposobnost stranke - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče se ne sme postavljati v vlogo strokovnjaka glede odgovora na odločilno vprašanje, ali je bil dolžnik vsled zatrjevanih zdravstvenih težav v takšnem psihičnem stanju, da ni razumel vsebine prejetega sklepa o izvršbi.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
Vsebinsko pravnomočno razsojena stvar je negativna procesna predpostavka oziroma procesna ovira za ponovno odločanje (tudi) o enakem predmetu zahteve za izločitev dokazov. Splošno veljavno načelo res iudicata, ki zajema pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, torej onemogoča ponovno vsebinsko presojo enake zahteve, saj je pravica do vložitve take zahteve, s pravnomočno odločitvijo sodišča že izčrpana.
dodelitev otroka v vzgojo in oskrbo - ureditev stikov - stiki očeta z otrokom - skupno starševstvo - pravica do poštenega sojenja - varstvo koristi otroka
Sodišče je pri urejanju stikov upoštevalo dober odnos med očetom in sinom, njuno navezanost in dejstvo, da mati stike spodbuja. Zato je odločilo, da se tedenski stiki izvajajo neomejeno, po predhodnem dogovoru med udeležencema oziroma med staršema, predvsem upoštevaje potrebe in želje mld. otroka. Ob tem je sledilo tudi stališču, ki ga je toženec izrazil na naroku, da naj stiki ne bodo preveč formalno določeni, in z odločitvijo zasledovalo cilj ohranitve svobodnega in neobremenjenega starševskega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00035846
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 921, 965, 965/1. ZPP člen 7, 212, 214, 286, 286/4, 302, 337, 337/1.
škoda zaradi odklopa elektrike - napoved - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - odškodninska odgovornost zavarovanca - neposlovna odškodninska odgovornost - nesporna dejstva - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - trditveno breme - pomanjkljive trditve - konkretizacija navedb - dokaz v informativne namene - mejni prag zadostne verjetnosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - preventivna vloga odškodninskega prava - krivda - malomarnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - prekluzija navedb - nov začetek glavne obravnave - nedopustne pritožbene novote
Pri neposlovni odškodninski odgovornosti je protipravno ravnanje vsako ravnanje (aktivno ravnanje ali opustitev), katerega objektivno predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj pogosta) posledica je nastanek škode, pri čemer je potrebno izhajati iz okoliščin konkretnega primera.
S tem ko oškodovanec (kot v obravnavanem primeru) dokaže vzročno zvezo med ravnanjem odgovorne osebe in škodnim dogodkom, hkrati z zadostno verjetnostjo dokaže tudi, da ima to ravnanje značilnost ravnanja, ki utegne drugemu povzročiti škodo, torej protipravnega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti.
Na področju poklicnega (profesionalnega) udejstvovanja se profesionalna skrbnost presoja po pravilih stroke, ki veljajo na tem področju. Dolžnost predvideti negativne posledice določenega ravnanja, ki je v zvezi s poklicnim udejstvovanjem profesionalne osebe, je tako rekoč izenačena z objektivno predvidljivostjo teh posledic. Vse negativne posledice profesionalnega udejstvovanja namreč spadajo v notranjo sfero profesionalne osebe.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - merilo krivde
Vsebinska presoja predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zaključek o neupravičenosti zatrjevanih razlogov za zamudo narekuje zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ne njegovo zavrženje kot nedovoljenega.
Za odpravo morebitnih nezakonitosti v sodnih postopkih so strankam na voljo pravna sredstva, ki jih morajo uveljavljati v zato predvidenih rokih. Morebitne nezakonitosti so namreč kvečjemu vzrok (povod) za aktivna in pravočasna procesna dejanja strank, ne pa ″upravičen vzrok″ za zamudo stranke s procesnim dejanjem.
Upravičenost oziroma neupravičenost zamude v zvezi s predlogi za vrnitev v prejšnje stanje se presoja po merilih krivde. Pri tem je vrnitev v prejšnje stanje mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Le nezakrivljeno ravnanje stranke oziroma njenega pooblaščenca (saj je krivda odvetnika stranke izenačena s krivdo stranke) ob dogodkih resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz izpodbijanega sklepa v nasprotju s pritožbenimi navedbami izhajajo vse obligatorne sestavine, ki jih citirana zakonska določba terja za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeno torej pomeni, da se ta postopek začne po uradni dolžnosti, torej na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence KT, ki pristojno sodišče tudi obvesti o tem, da je posamezni storilec dosegel oz. presegel število KT, ki je podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato se v takih postopkih v nasprotju s pritožbenimi navedbami, ki sodišču očitajo odsotnost kontradiktornosti, ne vročajo znova odločbe, na podlagi katerih je prišlo do vpisa KT v skupno evidenco KT pri MPRS.
pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo sodne takse za pritožbo
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.