Zamudna sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.
delitev solastnine – udeležba v postopku – priznanje udeležbe v postopku – pravni interes – spor o deležih lastnikov – napotitev na pravdo – fizična delitev stvari – presoja zakonskih pogojev delitve solastnine
V postopku delitve solastnine mora sodišče zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oziroma spora o deležih lastnikov, pa mora stranke napotiti na pravdo.
Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.
pasivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Ker je država razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v njeni lasti prenesla na Sklad, je pravilno, da je tožba vložena zoper Sklad in ne zoper Republiko Slovenijo. Pasivno legitimiran v tej zadevi, ko gre za ugotovitev priposestvovanja kmetijskega zemljišča, je Sklad.
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, pri čemer podpisane izjave o odpovedi dediščini ni potrebno overiti. Le če bi sodišče dvomilo v pristnost izjave, bi lahko zahtevalo njeno overitev.
Trditvena podlaga tožnika v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom je bila jasna – zatrjeval je, da je bila A. zaradi svojega zdravstvenega stanja – demence povsem nesposobna za sklenitev pogodbe o preužitku s tožencema, saj ni bila sposobna oblikovati in ne izraziti svoje volje za sklenitev pogodbe, niti ni bila sposobna razumeti posledic, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Če je bilo temu tako, je takšen posel neobstoječ oziroma ničen (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe) in ne izpodbojen, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v (edinih) razlogih za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka. V posledici zahtevka ni presojalo na uveljavljani dejanski in pravni podlagi tožbe, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, sodba v tem delu nima razlogov glede pravno odločilnih dejstev in se zato ne da preizkusiti.
ZPP člen 116, 318, 318/1, 318/1-1. ZFPPIPP člen 251, 383.
zamudna sodba - procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je zoper toženca ob vročitvi tožbe tekel postopek osebnega stečaja, tožba, ki ni bila vročena stečajnemu upravitelju, ni bila vročena pravilno.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070930
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – določnost ugovora nadpolovičnega deleža – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditve toženca v odgovoru na tožbo, da sodišče „tožnici iz tega naslova gotovo ne bi moglo in smelo priznati večjega deleža od kakšnega procenta“ zadoščajo za ugovor nadpolovičnega deleža.
osebni stečaj – začetek osebnega stečaja – stroški pravdnega postopka
Ker toženka ni izkazala, da pravdni stroški, ki jih je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo z izpodbijanim sklepom, niso nastali po začetku osebnega stečaja nad toženko, jih mora toženka tožeči stranki povrniti v skladu z določbo 354. člena ZFPPIPP.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe – pravica do pritožbe – pravni interes za vložitev pritožbe – konkretna pravna korist – neposredna pravna korist – izboljšanje pravnega položaja
Pravico do pritožbe ima tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist oziroma tisti, čigar pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljša, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.
pravdni stroški – pravne posledice začetka stečajnega postopka – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika
Ker toženi stranki terjatve iz naslova pravdnih stroškov, ki so jima nastali do dneva, ko se je nad tožnikom začel stečajni postopek, v roku nista prijavili, zakon pa ne določa, da se te terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, ne prijavijo, so terjatve obeh toženih strank iz naslova pravdnih stroškov v razmerju do tožnika prenehale.
vzročna zveza – udarec s sekiro – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Nedvomno sta pravdni stranki že dalj časa v sporu. Do sporov med njima prihaja, druga drugo žalita z neprimernimi izrazi in je slediti zaključku prvega sodišča, da tudi tokratni spor ni bil tako izjemen, da bi tožnika prizadel v tolikšni meri, da bi bilo porušeno njegovo psihično ravnovesje ter ogrožena osebna varnost, da bi bil upravičen do odškodnine.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – upravičeni predlagatelj – izbrisni razlog – zakonske domneve za obstoj izbrisnega razloga
Ker je predlagalni postopek izjema od pravila o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti na podlagi informacij subjektov iz 428. člena ZFPPIPP, je treba te izjeme obravnavati restriktivno. Glede na to, da mora predlagatelj postopka izbrisa iz prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP predložiti tudi dokaz o lastništvu objekta, na katerem ima pravna oseba registriran svoj poslovni naslov, je torej možna edina razlaga, da predlagatelj lahko vloži predlog le glede dejstev, ki jih kot zakonsko domnevo obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določa druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena (lastnik objekta na katerem je registriran poslovni naslov pravne osebe, ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu).
ugovor zoper sklep o izvršbi – dokaz z zaslišanjem strank – vabilo na zaslišanje – odločitev o dokaznem predlogu – paricijski rok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je tožena stranka proti sklepu o izvršbi ugovarjala, da ni prejela obvestila o zapadlosti dolga glavnega dolžnika in da izračun upnikove terjatve ni pravilen, bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s predlaganim dokazom toženkinega zaslišanja o tem odločiti. Ker toženka ni bila povabljena z vabilom na zaslišanje, sodišče prve stopnje pa o tem dokaznem predlogu na obravnavi ne v sodbi ni odločilo, je podana bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Krivdno ravnanje tožnika, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, ni relevantna okoliščina pri oceni njegovih finančnih sposobnostih pri določitvi preživninske obveznosti, ki se določa na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR. Povsem drugačna pa je materialnopravna situacija, če je prišlo do prenehanja delovnega razmerja na predlog tožnika in niso izkazane realne okoliščine, na podlagi katerih bi finančne sposobnosti tožnika ostale nespremenjene, v takšnem primeru pa načeloma ne bodo izkazani razlogi, ki bi opravičevali znižanje preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu.
Osebni stečaj tožnika glede na višino preživninske obveznosti tožnika ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena ZZZDR. Na podlagi 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Le izjemoma sodna praksa dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da tudi v primeru, če bi dokaz v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073567
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/5. SPZ člen 100. ZPP člen 185, 185/7, 212, 286a. SZ-1 člen 190.
družbena lastnina – ugotovitev lastninske pravice – določitev pripadajočega zemljišča – kriteriji za določitev – varstvo solastnine v pravdnem postopku – originaren način pridobitve lastninske pravice – deklaratoren vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nedovoljen zahtevek – pristojnost pravdnega sodišča – pristojnost nepravdnega sodišča – odstop zadeve – prekluzija – pravni interes za pritožbo – trditveno in dokazno breme – res iudicata
Vpis na originaren način pridobljene lastninske pravice v zemljiško knjigo je deklaratorne narave. Opravi se na podlagi same pravnomočne odločbe, s katero je ugotovljen njen obstoj. Dajatveni zahtevek po dovolitvi vpisa lastninske pravice oziroma po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka in odstop zadeve nepravdnemu sodišču. Cilj obravnavanega postopka je ugotovitev (etažnim lastnikom skupne) lastninske pravice na stavbam pripadajočih zemljiščih. Podoben cilj bi bilo sicer mogoče doseči tudi v nepravdnem postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, po določbah ZVEtL na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Vendar pa v trenutku vložitve tožbe v obravnavanem postopku (leta 2004) ZVEtL še ni bil sprejet. Tožnik je po tedanjih predpisih lahko zahteval sodno varstvo svoje pravice le v pravdnem postopku. Poleg tega je Vrhovno sodišče že nekajkrat izpostavilo, da ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Postopek po ZVEtL tako ni edina, pač pa le dodatna možnost varstva njihove pravice. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
USTAVNO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064722
URS člen 35. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode – varstvo osebnostnih pravic – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – izjave v TV oddaji – čast in dobro ime – subjektivna čast – objektivna čast – neresnično dejstvo – žaljivost neresničnih dejstev – očitek storitve kaznivega dejanja – kolovodja lumpenproletariata
Javno obtoževanje storitve kaznivega dejanja z uporabo slabšalnih in zaničevalnih izrazov o tožniku ob jasnem zavedanju toženca, da dokazov o udeležbi tožnika pri storitvi očitanega dejanja ni, nima podlage v zakonu, odstopa pa tudi od običajnih norm obnašanja in dobrih običajev. Neresničen očitek storitve kaznivega dejanja je že sam po sebi objektivno žaljiv in posega v ugled prizadetega.
Zavarovanje odgovornosti je posebna vrsta premoženjskega zavarovanja, katerega namen je varstvo zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki in hkrati zaščita oškodovanca. Zavarovalnica izplača v okviru pogodbeno dogovorjene obveznosti odškodnino namesto zavarovanca, seveda ob izpolnjenih vseh predpostavkah civilnega delikta. Njena obveznost je podana torej le, če je podana odškodninska obveznost povzročitelja škode.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 121, 121/1, 234, 234/4, 283.
stečajni postopek nad pravno osebo – sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba delničarja – procesna legitimacija za pritožbo – izpis stanja na računu vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD
Pritožnik je v utemeljitev in izkaz svoje procesne legitimacije za pritožbo pritožbi priložil izpis stanja na računih vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD na dan 31. 12. 2013, torej se je izkazal kot delničar po stanju več kot enega leta pred začetkom stečajnega postopka. Ker navedeni izpisek torej ne izkazuje ažurnega statusa pritožnika kot delničarja pred začetkom stečajnega postopka, sodišče pa samo ni dolžno preverjati njegovega statusa s poizvedbami pri KDD, kar je predlagal pritožnik, mu je bilo treba odreči procesno legitimacijo za pritožbo zoper izpodbijani sklep.