OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064755
OZ člen 288. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
leasing – nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga – neupoštevanje navedb in dokazov – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka – obračun obresti – vročilnica kot javna listina – izpodbojna domneva – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obresti – glavnica – vračunavanje obresti
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi, ki je bila opravljena 4. 6. 2013, strankama pojasnilo, da je bil v tej zadevi prvi narok opravljen 4. 12. 2012 in da bo v postopku upoštevalo zgolj tiste trditve in zanje predložene dokaze, ki so bili sodišču predloženi pravočasno, upoštevajoč 286. člen ZPP. Pritožnika sta bila torej z odločitvijo sodišča, da nekaterih navedb in dokazov ne bo upoštevalo, seznanjena že na obravnavi 4. 6. 2013 in bi morala kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero opozarjata v pritožbi, uveljavljati že takrat. Ker tega nista storila, v pritožbi pa tudi ne ponudita podlage za zaključek, da tega brez svoje krivde nista mogla storiti, je očitana kršitev v pritožbenem postopku neupoštevna.
ZZZDR člen 132, 129, 129/a. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
znižanje preživnine
Da lahko sodišče poseže v pravnomočno odločitev o višini preživnine, mora najprej ugotoviti nastanek bistveno spremenjenih okoliščin na strani zakonca za plačilo preživnine ali upravičenca do preživnine.
protipravnost – opustitev dolžne skrbnosti – profesionalna skrbnost – mokra tla – moker les – naključje – poškodba pri golfu
Vsaka povprečno izkušena in razumna odrasla oseba se zaveda, da les (tako kot večinoma vsaka druga površina), ko je moker, drsi. Vendar je to povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega ukrepanja. Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb tu ni prihajalo. Da kdaj pa kdaj komu na mokrih tleh spodrsne, je vsakdanje, večinoma (kot tu) pa gre za plod lastne premajhne pozornosti ali naključja, ki ga mora trpeti tisti, ki se mu takšno naključje primeri.
URS člen 22, 156. SZ-1 člen 27, 27/2, 30, 30/1, 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/2.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih – neveljavnost pogodbe – delitev stroškov – ključ delitve stroškov – pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru delitev stroškov ne more temeljiti na pogodbi o medsebojnih razmerjih, ker ta ni bila veljavno sklenjena, ter da mora v takem primeru ključ delitve stroškov temeljiti na SZ-1 oziroma na Pravilniku, sprejetem na njegovi podlagi.
izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - posebna pritožba ni dovoljena - razlogi za izločitev izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Sklep sodišča o tem, da se zahtevajo dodatna pojasnila (dopolnitev izvedenskega mnenja), je sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza. Zoper sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza, ni posebne pritožbe.
Razlogi za izločitev izvedenca so isti kot za izločitev sodnika. Razlogi praviloma predpostavljajo, da obstaja med sodnikom in stranko, ali sodnikom in katerim drugim udeležencem postopka, kakšna povezava osebnega značaja, ki je obstajala še preden se je zahtevala izločitev, in zaradi katere je lahko sodnik pristranski. Značilni primeri takšne povezave so sorodstvena razmerja in prijateljstvo ali sovraštvo. Izločitveni razlog je tudi predhodno odločanje v postopku.
ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/6, 106a, 106a/2, 129, 129a.
stiki – otrokova največja korist – skupno starševstvo – nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu – preživnina – nadomeščanje stikov – določitev stalnega prebivališča otroku
Slabše kot je sporazumevanje (med staršema), bolj podrobno sodišče določi stike.
Odločitev o tem, da se zaradi bolezni odpadli stiki ne nadomeščajo, ni niti potrebna niti smiselna, saj je treba pritrditi pritožniku o spornosti predpostavke, da bi stik vsakič v primeru bolezni odpadel.
rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – procesni rok – upravičen vzrok za zamudo – vrnitev v prejšnje stanje – osebni stečaj – bolezensko stanje – krizna psihična motnja – podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je podaljšljiv rok. Če lahko sodišče taksnemu zavezancu v skladu z zakonom na njegov utemeljen predlog odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, to pomeni, da je navedeni rok podaljšljiv.
V primerih, ko je treba dokazovati upravičen vzrok za zamudo zaradi določenih kriznih psihičnih motenj oziroma stanj, v kakršnem je bila po ugotovitvah osebnega zdravnika dolžnica v času dveh mesecev pred prihodom v ambulanto, vztrajanje sodišča pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja o dolžničini nezmožnosti za kakršnakoli opravila, po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 221u, 221u/2, 221u/2-1.
univerzalno pravo nasledstvo – potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo – izčlenitev z ustanovitvijo novih družb – začetek stečajnega postopka – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče prve stopnje tožene stranke ni seznanilo s tožnikovimi navedbami in ji ni dalo možnosti nanje odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 5. člena ZPP. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar pritožba izrecno opozarja.
Točki 1. in 6. prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo (medtem ko v ti dve določbi ni mogoče umestiti terjatev upravnikov poslovnih stavb). Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato v zvezi z ugovorom zastaranja pravilno ugotovilo, da gre za terjatve upravnika večstanovanjske hiše in da se vtoževane terjatve plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zato je pravilno uporabilo enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ. Ker pri tem status naročnika oziroma dolžnika ni pomemben, je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da gre v tej zadevi za pogodbo med dvema pravnima osebama, torej gospodarsko pogodbo.
ZKP člen 143, 149, 149b. ZEKom-1 člen 163. Odločba Ustavnega sodišča U-I-65/13 z dne 3.7.2014. Odločba Sodišča Evropske unije C-293/12 in C-594/12 z dne 8.4.12.
izločitev dokazov - podatki o telekomunikacijah - zbiranje in hramba prometnih podatkov
Kljub ustavni odločbi in razveljavitvi določb XIII. poglavja ZEKom-1, ki so predpisovale hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, je operaterjem dovoljena hramba tovrstnih podatkov v strogo omejenem obsegu, po drugi strani pa imajo organi pregona in sodišča v določbah 149.b člena ZKP ter 143. člena ZKP zakonsko podlago za pridobivanje tovrstnih podatkov za potrebe kazenskega postopka.
Pritožnika nimata prav, ko predmetno odločbo ustavnega sodišča tolmačita na tak način, da je po njeni objavi nezakonito vsakršno ustvarjanje baz prometnih podatkov pri operaterjih ter pridobivanje teh podatkov s strani sodišč za potrebe kazenskega postopka, enako pa naj bi veljalo tudi za predhodno pridobljene prometne podatke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023338
KZ člen 3. KZ-1 člen 7, 91. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3.
zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - postopek z izrednim pravnim sredstvom - razveljavitev pravnomočne sodbe - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - kršitev kazenskega zakona
Vrhovno sodišče RS je 28. 2. 2013 v postopku zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo pravnomočno sodbo. Sodišče prve stopnje je novo sodbo izdalo 12. 2. 2015. Zadeva je bila sodišču druge stopnje predložena 20. 4. 2015. Drugi odstavek 91. člena KZ-1 določa, da v kolikor je bila pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok 2 leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Postopek nove razsoje ni več podvržen roku za zastaranje kazenskega pregona, ker je pregon za vselej končan s pravnomočnostjo sodbe.
Postopek nove razsoje je torej omejen na dveletni rok iz 2. odstavka 91. člena KZ-1.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 389, 389/2, 393. ZIZ člen 79, 101, 102, 102/1.
izterjava stalnih denarnih prejemkov – prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - potni stroški – stroški stečajnega postopka
Potni stroški so prejemek. Prejemki so vse, kar v denarju dolžnik prejme, tudi stroški za prehrano in prevoz. Nobena od točk 101. člena ZIZ kot prejemek, izvzet iz izvršbe, ne navaja potnih stroškov, kar pomeni, da tudi ti spadajo v stečajno maso.
Stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP, če so izpolnjeni zakonski kriteriji.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.
postopek osebnega stečaja - preizkus izjave upravitelja - sklep o preizkusu terjatev - izjava o priznanju izločitvene pravice - skupno premoženje - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - pravni interes za vložitev ugovora - dopustnost pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - prenos lastništva nepremičnin na izviren način - ohranitev zavarovanja
Že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upraviteljica jasno navedla, da izločitveno pravico priznava. Ali je izločitveno pravico smela priznati ali ne, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Izjava o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah je v pristojnosti upravitelja in sodišče vanjo ne sme posegati. ZFPPIPP pa upnikom daje možnost, da če menijo, da prijavljena terjatev ali pravica ne obstaja, vložijo ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice.
Pravni interes za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic daje že zakon; dejstvo, da je upniku priznana terjatev in ločitvena pravica, tega pravnega interesa ne odvzema.
Upraviteljica je priznala izločitveno pravico, prerekal pa je tudi ni nobeden od upnikov, zato gre za priznano izločitveno pravico. Iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato upraviteljici ni mogoče naložiti prodaje premoženja v deležu, ki stečajnemu dolžniku ne pripada, posledično seveda tudi ne poplačila upnikov.
Zato, ker ločitvena pravica ne obstaja na delu nepremičnin, ki niso v lasti stečajnega dolžnika, to še ne pomeni, da bi pritožniki zato izgubili tudi zastavno pravico oziroma hipoteko na preostali polovici nepremičnin, ki so v lasti L., saj v SPZ ni navedeno, da bi šlo za avtomatično izgubo zavarovanja oziroma zastavne pravice ob prenosu lastništva nepremičnin na izviren način. Njihove terjatve so zavarovane enako kot prej, le prodaje in poplačila ne bodo mogli v celoti doseči v postopku osebnega stečaja.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - sporazumno prenehanje najemnega razmerja - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - opravičeni razlogi - sklenitev sporazuma po pooblaščencu - pravica do izjave
Sodišče lahko utemeljeno zavrne izvedbo predlaganega dokaza le takrat, kadar obstajajo za to opravičeni razlogi. Ti so podani v naslednjih primerih: kadar se predlaga izvedba dokazov za ugotovitev pravno nerelevantnega dejstva, za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ko se predlaga izvedba neprimernih dokazov, ko so dokazi podani z namenom zavlačevanja, ali če so prepozni.
Dokazna predloga za zaslišanje Č. in S., s katerim je tožena stranka dokazovala svoje trditve o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja, je tožena stranka podala pravočasno. Navajala in dokazovala je, da je S. zanjo vodil dogovore s tožečo stranko, da je torej nastopal kot njen pooblaščenec, česar tožeča stranka ni prerekala. Tožeča stranka je namreč navajala le, da zatrjevani dogovor s toženo stranko ni bil sklenjen, na navedbe, da sta se o tem dogovorila Č. in S. kot pooblaščenec tožene stranke, pa ni odgovorila. Prav tako ni predlagala nobenega dokaza, s katerim bi dokazovala svoje navedbe, da na sporazumno prenehanje ni pristala. Sodišče prve stopnje, ki je dokazni predlog po zaslišanju zavrnilo, hkrati pa toženi stranki očitalo nedokazanost njenih trditev, je torej ravnalo napačno.
predobravnavni narok – predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti – izdaja posebnega sklepa
Predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti materialno pravne določbe se ne nanaša na procesna vprašanja iz 4. odstavka 285.e člena ZKP, zato sodišču o njem ni potrebno izdajati posebnega sklepa. Tak predlog je možno primerjati z ugovorom pravne narave, ki je namenjen uveljavljanju okoliščin, ki preprečujejo in izključujejo kazenski pregon obdolženca, navedbam, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kazensko dejanje ali je npr. navedena nepravilna pravna opredelitev in podobno. O ugovorih pravne narave sodišče ne odloči s posebnim sklepom, temveč o njih odloči takrat, ko odloči o očitkih iz obtožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082007
OZ člen 336, 336/1, 421, 421/1. SPZ člen 118. ZPP člen 451, 454, 454/2.
upravnik poslovnih stavb – zastaranje terjatev upravnika – zakonita subrogacija – začetek teka zastaralnega roka – pravočasnost trditev – neizvedba naroka – spor majhne vrednosti
Tožnikova terjatev je nastala na podlagi subrogacije. Do subrogacije po samem zakonu pride vedno, kadar obveznost dolžnika izpolni oseba, ki ima za to pravni interes. Iz navedb tožeče stranke, da je vtoževane stroške namesto tožene stranke morala plačati, saj je bila kot upravnik dolžna poskrbeti za funkcioniranje celotne stavbe, izhaja, da je tožeča stranka imela pravni interes za izpolnitev obveznosti. Tako mora upravnik, četudi k temu ni izrecno zavezan (ni v odnosu do dobavitelja, ni dolžnik in ni pasivno legitimiran v morebitni pravdi), sproti poravnati takšne (obratovalne) stroške. Le tako lahko v celoti in popolnoma izpolni prej navedeno obveznost in prepreči morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica prekinitve dobav zaradi neplačil.
Za začetek teka zastaralnega roka je ključno, kdaj bi ta začel teči v primeru, da bi bila storitev dobavitelja zaračunana direktno toženi stranki (in ne kdaj je tožeča stranka takšen račun plačala). Skladno z določbo, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, je tako zastaranje vsake posamične terjatve začelo teči naslednji dan po zapadlosti računa dobavitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006341
ZIZ člen 38, 38/6, 38/8, 52, 225, 225/1, 225/2.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti - postavitev zidu - odstranitev zidu - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Ob ugotovitvi, da upnica novega zidu ni postavila povsem skladno z določbami izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni upravičena do vračila stroškov, ki so ji pri tem nastali skladno z določbo drugega odstavka 225. člena ZIZ in je njen zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
Zaradi morebitnih nepravilnosti pri opravi izvršbe je v izvršilnem postopku mogoče vložiti le zahtevo za njihovo odpravo po 52. členu ZIZ (ne pa tudi ugovora zoper pravnomočni sklep o izvršbi, kot zmotno trdi pritožba), pri čemer vložitev zahteve sicer ni omejena z rokom, vendar pa je lahko učinkovita le do nastopa pravnih posledic. Le-teh v izvršilnem postopku ni mogoče odpraviti. Ker je v obravnavanem primeru sporni zid že postavljen in so nastopile pravne posledice izvršitve, nepravilnosti pri njegovi postavitvi v izvršilnem postopku ni več mogoče odpraviti.
Do plačila zamudnih obresti – kapitaliziranih od zamude do vložitve predloga za izvršbo – je tožeča stranka upravičena na podlagi 1. odstavka 299. člena in 378. člena OZ.
ZFPPIPP člen 221a, 221a-1. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 56, 56/2, 56/2-1, 56/2-2, 56/2-3, 56/2-4, 56/4, 56/5.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – aktivna legitimacija – mikro družba – majhna družba
Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, ali se dolžnik razvršča med majhne družbe v smislu tretjega odstavka 55. člena ZGD-1, katera merila je sodišče pri tej presoji upoštevalo ter ali je dolžnik dolžan pripraviti konsolidirano letno poročilo.