Toženec v spornem obdobju vsega goriva, kupljenega s plačilno kartico, ni porabil za prevoze s tovornim vozilom, temveč se je z uporabo plačilne kartice, za katero je bil toženec zadolžen, protipravno prilaščalo gorivo. Pri tem ni pomembno, ali je plačilno kartico za namen protipravne prilastitve goriva toženec sam uporabil ali jo je prepustil v uporabo komu drugemu, niti ni pomembno, ali si je toženec gorivo prilastil zase ali za koga drugega. Protipravno ravnanje toženca se kaže v tem, da je toženec omogočil uporabo službene plačilne kartice za protipravno prilastitev goriva, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo nastala tožeči stranki. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal, da s takim ravnanjem deluje v škodo tožeče stranke. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
izvedena dela po pogodbi - trditveno in dokazno breme - plačilo za opravljena dela - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve - odškodninska odgovornost
Določbe 119. PGU oz. 55. PGU niso v razmerju do določbe petega odstavka 251. člena OZ specialnejši predpis, ampak urejajo te določbe drugačne pravne situacije v zvezi s pogodbeno kaznijo. V OZ je določen rok, v katerem je potrebno namero o uveljavljanju pogodbene kazni sporočiti podjemniku, v PGU pa je določen zadnji rok oz. dejanje, ko se lahko to plačilo zahteva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081462
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 274, 275, 336, 336/1, 347, 349, 421, 421/1. SPZ člen 118, 118/4.
upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – zakonska subrogacija – gospodarska pogodba – izpolnitev upravnika – pravni interes – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – trditveno in dokazno breme
Posledica izpolnitve tuje obveznosti, za katero ima kdo pravni interes, je prehod terjatve z vsemi stranskimi pravicami ob izpolnitvi po samem zakonu (275. člen OZ). Sodelovanje dolžnika (etažnega lastnika) pri zakonski subrogaciji ni predvideno, zato se njegov položaj zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, saj bi sicer nastopil učinek pogodbe v breme tretjega, ki pa tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ). V skladu s 1. odstavkom 421. člena OZ ima prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Iz tega izhaja, da so na upravnika prešle terjatve dobaviteljev, skupaj z že pretečenim rokom zastaranja v času, ko je bil upnik terjatve še dobavitelj.
nedopustnost izvršbe na izvršilni predmet – vezanost na sodbo pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe
Po petem odstavku 65. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
Izvršilno sodišče je na pravnomočno odločbo (izrek) vezano, zato izvršbe ne more ustaviti na nepremičninah v celoti, temveč le na 1/2, to je v delu, v katerem je bilo s sodbo pravdnega sodišča ugotovljeno, da je izvršba nedopustna, ne glede na zatrjevanje tretje o njenem lastništvu nepremičnin do celote.
prehod zapuščine na dediče - dedovanje poslovnega deleža - smrt družbenika pred izbrisom družbe - aktivni družbenik
Pokojnikova zapuščina je prešla po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Enako velja za edini poslovni delež v družbi. Dedovanje poslovnega deleža je primerljivo s prevzemom poslovnega deleža na podlagi pravnega posla (prodajna ali darilna pogodba). Dolžnik je postal imetnik edinega poslovnega deleža v družbi, torej njen družbenik, in to ne glede na izostanek vpisa v sodni register. Dokler je bila družba vpisana v sodni register je bila dolžnik in upnik do njenega izbrisa ni imel materialnopravne podlage za predlaganje nadaljevanja izvršbe zoper aktivnega družbenika. Zato smrt družbenika in prehod zapuščine na dediče ni vplivala na pravno subjektiviteto družbe. Šele izbris družbe je bila tista okoliščina, na katero je materialno pravo vezalo prehod obveznosti na aktivnega družbenika.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog izvršbe – vložitev izrednega pravnega sredstva
Zakon ne predvideva, da bi se delale rezervacije niti da bi se odložila razdelitev (tudi) v primeru, ko so zoper pravnomočno sodbo vložena izredna pravna sredstva. Zato v teh okoliščinah ni zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase.
izvršba na podlagi verodostojne listine - elektronsko vročanje - fikcija vročitve - vročanje v varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal
Pogoj za dopustnost vročanja v varni elektronski predal je izrecna izjava stranke, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal ali vložitev vloge po varni elektronski poti. Prva vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ki s postopkom sploh še ni seznanjen, ni dovoljena po varni elektronski poti, ker že pojmovno sodišče ne more razpolagati z izjavo dolžnika, da želi vročitev po varni elektronski poti. Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi niti ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Samo dejstvo, da ima dolžnik odprt varen elektronski predal pa ne omogoča vročanje po varni elektronski poti.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2.
zdravljenje v tujini - smrt zavarovanca - vstop dedičev v pravdo
Zavarovanec, ki je vložil tožbo, je tekom sodnega postopka umrl, zato je sodišče prve stopnje kot tožečo stranko pravilno upoštevalo dediče po pokojnem zavarovancu. Smrt stranke med pravdo povzroči konec njene pravdne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, temveč namesto nje v pravdo vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070891
SZ-1 člen 176, 178. ZIZ člen 272, 273.
bivši imetnik stanovanjske pravice – vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku – predkupna pravica najemnika stanovanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je tožnica kot predkupna upravičenka na opisno opredeljenem stanovanju upravičena zahtevati razveljavitev med toženci sklenjene kupoprodajne pogodbe z dne 4. 6. 2004 z dodatkom in sklenitev kupoprodajne pogodbe s prvotoženko za to stanovanje in za dislocirano stranišče.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju – istovetnost pravdnih strank – istovetnost tožbenega zahtevka – litispendenca – pravnomočnost
Materialnopravna narava tožbe in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju onemogoča ločeno obravnavo in da se zato morata obe tožbi obravnavati skupaj. Pri odločanju o isti stvari ne more priti do dveh različnih odločitev. Glede na navedeno je treba (nasprotno) tožbo tožnice obravnavati skupaj z zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
ZDR člen 92, 92/1,109, 109/1, 109/2, 109/2-2, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-4, 112/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 29.
izredna odpoved delavca - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina
V skladu s sodno prakso se v primeru, ko je podan eden od v prvem odstavku 112. člena ZDR taksativno naštetih razlogov za izredno odpoved delavca, ne ugotavlja posebej, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka, temveč se šteje, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, če je podan eden od taksativno naštetih razlogov.
Tožnik je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tretji alinei 1. odstavka 112. člena ZDR (izplačevanje bistveno zmanjšane plače za delo vsaj dva meseca) po 2. odstavku istega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je spremenila akt o organizaciji delovnih mest, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto „računovodje“, ki ga je zasedala tožnica. Del nalog, ki so se izvajale v okviru ukinjenega delovnega mesta, je bilo prenešenih v izvajanje v okvir skupine C., del računovodskih nalog pa se je izvajal preko zunanjega računovodskega servisa. Pri ukinitvi delovnega mesta „računovodja“ ni šlo za fiktivno ukinitev, temveč za dejansko spremembo v organiziranju dela in poslovanja pri toženi stranki. Navedena organizacijska sprememba pa predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZPIZ-1 člen 110, 390, 421 427, 427/4. ZPIZ92 člen 72, 72-2, 72-3.
družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz 2. in 3. alineje 1. odstavka 72. člena ZPIZ/92, dopolni starost 50 let, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50 letom starosti, toda po dopolnjenem 45 letu starosti, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti. Tožnica je pridobila pravico do družinske pokojnine po 2. ali 3. alineji 72. člena ZPIZ/92, zaradi dolžnosti preživljanja otrok in ji je ta pravica prenehala dne 30. 9. 2004. Tožnica tega dne še ni dopolnila 45 let starosti, saj je navedeno starost dopolnila naslednji dan, dne 1. 10. 2004, zato ne izpolnjuje pogojev za ohranitev pravice do družinske pokojnine po določbah ZPIZ/92. Prav tako tožnica do dneva uveljavitve ZPIZ-1, torej do 1. 1. 2000, še ni izpolnila pogoja starosti 45 let, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 427. člena ZPIZ-1, da bi ohranila pravico do družinske pokojnine po prejšnjih predpisih. Tožnica prav tako ne izpolnjuje pogojev po določbi 110. člena ZPIZ-1 v zvezi s 421. členom ZPIZ-1, po kateri vdova v letu 2004, ko je otroku prenehala pravica do družinske pokojnine, pridobi pravico do vdovske pokojnine, če dopolni starost 52 let in 6 mesecev. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do družinske pokojnine ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - zaposlovanje novih delavcev
Neutemeljene so tožničine navedbe, da dejstvo, da je tožena stranka zaposlila večje število delavcev (48 delavcev), pomeni, da so se zaradi tega zvišali stroški dela, kar naj bi kazalo na to, da ekonomski razlog ni podan. Bistvena je ugotovitev, da kljub novim zaposlitvam na drugih področjih pri toženi stranki ni prišlo do zaposlitve, ki bi nadomestila tožničino delo. Dejstvo, da tožena stranka zaposluje nove delavce, ne vpliva na obstoj ekonomskega razloga, saj gre za odločitev, ki je v njeni pristojnosti in s katero predvideva doseganje boljšega poslovnega izida v prihodnosti. Če bi sodišče presojalo oziroma štelo, da zaposlitve niso dopustne oziroma da vsakršno povečanje stroškov dela zaradi novih zaposlitev pomeni neobstoj ekonomskega razloga, bi s tem onemogočalo toženi stranki kakršnokoli zaposlovanje, za katerega bi tožena stranka štela, da je koristno z vidika doseganja boljših poslovnih rezultatov. Šlo bi za nedopustno poseganje v svobodno ekonomsko pobudo, torej za kršitev pravice, ki je zagotovljena poslovnim subjektom v prvem odstavku 74. člena URS. Zato ne gre za okoliščino, ki bi vplivala na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi prenehanja potreb po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi, ki je bila posledica nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov, tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Pritožba neutemeljeno očita, da odmerjena odškodnina zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ne dosega standarda pravične denarne odškodnine. Ob upoštevanju določila 179. člena OZ sta za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo temeljni načelo individualizacije (upoštevanje stopnje in trajanja bolečin glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri oškodovancu) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, ter da ta ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom). Ti načeli je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno uporabilo.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – globa izrečena v hitrem postopku (s plačilnim nalogom) – višina neplačane globe
S posegom ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina
Zapoznelo izplačilo nadomestila plače v času bolniške odsotnosti ne predstavlja trpinčenja nad tožnico, saj je do zapoznelega izplačila nadomestil plače prišlo zaradi nedostave bolniških listov s strani tožnice, s telegrami pa je toženka pozivala tožnico na dostavo bolniških listov. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.