DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme – posebni pogoji zavarovanja – določila v zavarovalni polici – razlaga pogodbenih določil – razlaga pogodbe – kraj zavarovanja
Prvostopenjsko sodišče je zmotno zaključilo, da so določila Posebnih pogojev „Oprema 04/05“ glede tega, na katerem kraju bo škodni dogodek predstavljal zavarovalni primer, jasna.
Dejstva, ki govorijo o pogodbenem temelju vtoževane terjatve, preprečujejo pravni zaključek o neupravičeni obogatitvi. Pogoj odsotnosti pravnega temelja iz 190. člena OZ zaradi pogodbenih podlag ni izpolnjen. Tožba v tej smeri je nesklepčna.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060836
ZZZDR člen 51, 51/2, 62. ZN člen 47, 47-1, 48. ZPP člen 13.
skupno premoženje – posebno premoženje – nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – pravni posli med zakoncema – ustni dogovor – obličnost – ničnost – predhodno vprašanje
Ob dejstvu, da je bila hiša kupljena v času trajanja zakonske zveze, bi bil morebitni ustni dogovor, da bo tožnica lastnica stanovanja in bo v primeru razveze toženca izplačala, tudi če bi bil res sklenjen, brez pravnih učinkov. Za pravne posle, ki jih sklepata zakonca (62. člen ZZZDR), je namreč predpisana stroga obličnost (1. točka 47. člena ZN), saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla (48. člen ZN).
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0083166
SPZ člen 88. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/8, 339/2-8, 354, 354/1.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – obrazložene pripombe na izvedensko mnenje – dvom v pravilnost in popolnost mnenja – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave – ponovitev dokazovanja z izvedencem – postavitev drugega izvedenca
Sklep ne odgovori na obsežne argumentirane pripombe nasprotnih udeležencev, podprte s projektom izvedbe priključka na javno cesto. Še več, navedenih pripomb prvostopenjsko sodišče ni niti poslalo v strokovno preveritev (v postopku) postavljenemu izvedencu, niti ni postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci.
ZPP člen 158, 158/1, 158/2. ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/1-3, 232/6.
izpolnitev zahtevka v predhodnem stečajnem postopku – umik predloga za začetek stečajnega postopka – ustavitev predhodnega stečajnega postopka – povrnitev stroškov predhodnega stečajnega postopka – smiselna uporaba določb ZPP – načelo krivde – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – procesna legitimacija
Ker je dolžnik po uvedbi stečajnega postopka izpolnil obveznost predlagatelju stečajnega postopka, je ravno na tej podlagi prenehal pravni interes istega predlagatelja za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, oziroma njegova legitimacija stranke v predhodnem stečajnem postopku. Ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku upnik, ki umakne predlog takoj, ko mu je dolžnik plačal terjatev, temu ni dolžan povrniti stroškov predhodnega stečajnega postopka.
Okrožno sodišče ni pristojno za sojenje v premoženjskem sporu med fizično osebo (tožeča stranka kot odvetnik ima status zasebnika) in gospodarsko družbo.
Pri brazgotini (njena lega, barva, struktura in obseg) gre za takšno estetsko spremembo, ki objektivno predstavlja skaženost lažje stopnje. Ker je izvedenka izrecno ugotovila, da gre za vidno in trajno spremembo, je nesprejemljivo drugačno stališče sodišča prve stopnje, češ da brazgotina ni očitna in opazna na prvi pogled. Zadošča, da je koža na mestu opekline na tožničini levi goleni zaznavno drugačna kot na desni goleni. Odziv okolice (zgražanje, odbojnost ali gnus) ni pogoj za prisojo odškodnine. Ker sporna brazgotina predstavlja le estetsko motnjo in ne funkcionalne okvare, ni bistveno, da tožnice ne moti pri opravljanju njenih vsakdanjih ali delovnih obveznosti.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060869
SPZ člen 8, 48, 48/1, 54. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 15.
superficies solo cedit – skupno premoženje – posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja v posebno premoženje – dogovor zakoncev o nastanku skupnega premoženja – obličnost – ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – vpis solastnine v zemljiško knjigo – vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo
V primerih, ko gre za premoženjska razmerja med zakonci oz. izvenzakonskimi partnerji, je kljub jasni določbi 48. člena SPZ možen tudi dogovor, da postane posebno premoženje enega od zakoncev del njunega skupnega premoženja. Za takšne dogovore se niti ne zahteva obličnost, zadostuje že konkludentno izražena volja obeh.
stroški nepravdnega postopka – nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka – uporaba določb ZPP
Z odločitvijo o ustavitvi nepravnega postopka in nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem po pravilih pravdnega postopka je odločeno le o vrsti postopka oziroma procesnih pravil, ki bodo pri odločanju uporabljena. Postopek ni zaključen, zato se tudi o do te odločitve nastalih stroških odloči ob zaključku pravdnega postopka.
razlastitev - odškodnina po tržni vrednosti nepremičnine - strošek prodaje - prodaja preostale nepremičnine zaradi razlastitve dela nepremičnine - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine
Odškodnina lastniku razlaščene nepremičnine se določi po njeni tržni vrednosti.
Strošek prodaje, če lastnik razlaščene nepremičnine te prodaje ne dokaže niti ne zatrjuje, ne predstavlja zmanjšanja vrednosti preostale nepremičnine.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zakonski pogoji za dovolitev obnove postopka - glavni postopek o odškodnini za izgubljeni zaslužek zaradi neupravičenega pripora - trditvena podlaga v osnovni pravdi - nova dejstva in dokazi - ugodnejša odločba - opravičljiv razlog - pravilno zastopanje v postopku
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo. V obravnavanem primeru je kavzalnost podana. Ob ugotovitvi, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage glede premoženjskega prikrajšanja, predloženi dokaz pa kaže, da je bila tožnikova možnost (nove) zaposlitve realna v času, ko je bil v priporu, nakazuje, da bi bila zanj lahko izdana ugodnejša odločba, če bi se na ta dokaz skliceval že v prejšnjem postopku. Pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga v prvotnem postopku tožniku zaradi ugotovljene pravne nesposobnosti ne more iti v škodo.
neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
V primeru, ko sodišče predlogu za preložitev naroka ne ugodi, to ne pomeni, da pozneje stranka, ob ustrezni trditveni podlagi, ne bi mogla vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oblike taksne oprostitve - odlog plačila - obročno plačilo
Iz izreka izpodbijanega sklepa res ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zavrnilo (tudi) pritožnikov podrejeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Vendar je glede na okoliščine primera zaključiti, da je sodišče zavrglo celoten predlog, ki ga je pritožnik podal dne 4.11.2014, saj sta se tako poziv na dopolnitev predloga kot opozorilo, če pritožnik ne bo ravnal v skladu z navedenim pozivom, nanašala na vse predlagane oblike taksnih oprostitev in tako za nobeno od oblik ni bilo mogoče vsebinsko odločati, ker pritožnik ni predložil popolnega obrazca o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080554
OZ člen 111, 111/2, 247, 247/1, 458, 458/2, 462, 462/1, 464, 468, 468/1, 469, 471. ZPP člen 70, 70/1, 318, 318/1.
prodajna pogodba – izpolnitev z napako – delna neizpolnitev – delni odstop od pogodbe – jamčevalni zahtevki – pravila vračanja – pogodbena kazen – zamudna sodba – izločitev sodnika
Če prodajalec (tožena stranka) v primernem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari oziroma je ne zamenja z drugo stvarjo brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno) izbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki iz 1. odstavka 468. člena OZ (pri tem se sicer po 471. členu OZ domneva, da je izbral pravico odstopiti od pogodbe).
Kršitev pogodbene obveznosti, ki pomeni neizpolnitev, lahko nastopi tudi, če pogodbi zvesta stranka uveljavi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napak izpolnitve. Zato je upnik upravičen do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve, tudi če od pogodbe odstopi zaradi izpolnitve z napako.
Zamuda v zvezi s pogodbeno kaznijo je nastopila takrat, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe in poleg vračila kupnine zahtevala tudi plačilo pogodbene kazni.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0083167
OZ člen 131. ZCes-1 člen 5, 5/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode – stroški zaradi zapore ceste – nevarna gradnja – prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste – protipravno ravnanje – opustitev ustreznih del na nevarni zgradbi – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – povzročitelj nevarnega mesta – vmesna sodba
Prvi toženec je povzročitelj nevarnega mesta na cesti, s tem pa je podana tudi njegova pasivna legitimacija, ki je vezana na povzročitelja nevarnega mesta in ne na zemljiškoknjižnega lastnika. Prvi toženec kot posestnik hiše (zaradi katere so nastali stroški), zanjo ni skrbel, zaradi česar je bilo nevarno hoditi in voziti po cesti in je bilo treba postaviti zaporo.
ZOdvT člen 7, 14, 14/2. ZPP člen 5, 7, 155, 212, 214, 214/1, 214/2, 358.
priznana dejstva - neprerekanje dejstev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - substanciranje trditvene in dokazne podlage - dokazno breme - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - nagrada za postopek - vštevanje nagrade za postopek v novem postopku - potrebnost stroškov
Takšni zaključki sodišča prve stopnje niso pravilni, saj tožnica zatrjevanj toženke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je račune poravnala s kompenzacijami in nakazili, ni prerekala. Glede na to bi moralo sodišče v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP navedbe toženke o plačilu računov šteti za priznane. V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP bi lahko odredilo dokazovanje priznanih dejstev le, v kolikor bi menilo, da gre za nedovoljeno razpolaganje tožnice (primerjaj tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker v obravnavani zadevi ni šlo za takšno situacijo, je sodišče prve stopnje toženki nepravilno naložilo breme dokazovanja priznanih dejstev.
zastopanje stranke - izbrani pooblaščenec - pravica do svobodne izbire zastopnika - mandatna pogodba - nezakonito dajanje pravne pomoči - zakotno pisaštvo - zakonski pogoji glede pooblaščencev pred okrajnim sodiščem
S tem, ko okrajno sodišče ni dopustilo zastopanja tožnika po izbranem pooblaščencu (zaradi klavzule v mandatni pogodbi o plačilu 300 EUR v primeru uspeha v pravdi), je poseglo v njegovo pravico do svobodne izbire zastopnika, za kar pa v okviru preizkusa pooblastila po uradni dolžnosti nima pristojnosti. Iz mandatne pogodbe ne izhaja, da bi se pooblaščenec ukvarjal z nezakonitim dajanjem pravne pomoči, kar bi predstavljalo kaznivo dejanje po 254. členu KZ-1.