OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082006
ZPSPP člen 14, 15, 16. ZPP člen 318.
poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – smiselna uporaba določb OZ – zamudna sodba
Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ureja primere, v katerih lahko najemnik odstopi od najemne pogodbe ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske roke. Gre torej za odstop od pogodbe in ne odpoved pogodbe. Odstop od pogodbe je enostranska izjava upnika (najemnika), s katero se pogodba brez sodne intervencije razdre. Ne drži, da bi bilo treba analogno uporabljati določbe iz ZPSPP, ki se nanašajo na sodno odpoved pogodbe, pač pa, glede na odsotnost drugačne ureditve, v konkretnem primeru glede odstopa pridejo v poštev splošna določila Obligacijskega zakonika o odstopu od pogodbe.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen ugovornega postopka – namen postopka prisilne poravnave – načrt finančnega prestrukturiranja – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – pridobitev procesne legitimacije upnika – stroški dolžnika – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek – nagrada za ugovorni postopek v glavnem postopku prisilne poravnave
Struktura ročnosti financiranja od začetka postopka prisilne poravnave, ki vpliva le na terjatve finančnih upnikov, do pravnomočne potrditve prisilne poravnave, ni odločilna za odločanje o uspešnosti predlaganih ukrepov finančnega prestrukturiranja. Finančna terjatev A. d. d. ne sodi med navadne poslovne terjatve, na katere postopek prisilne poravnave ne vpliva. Navadne poslovne terjatve se ves čas postopka poplačujejo, finančna terjatev A. d. d. (oziroma sedaj DUTB) ne more vplivati na kratkoročno plačilno sposobnost dolžnika v okviru postopka prisilne poravnave.
Ko bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, bodo potrjeni roki za poplačilo zavarovanih in navadnih finančnih terjatev in obrestna mera, po kateri se obrestujejo terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.
sklep o dedovanju – zakoniti dediči – oporočni dediči – pravni interes za pritožbo
Vse nepremičnine je zapustnica dala oporočnim dedičem, oporoke pa so zakoniti dediči priznali kot pravno veljavne. Pritožnica zato ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa v tem delu.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.
ZPP člen 158, 158/1, 158/2. ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/1-3, 232/6.
izpolnitev zahtevka v predhodnem stečajnem postopku – umik predloga za začetek stečajnega postopka – ustavitev predhodnega stečajnega postopka – povrnitev stroškov predhodnega stečajnega postopka – smiselna uporaba določb ZPP – načelo krivde – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – procesna legitimacija
Ker je dolžnik po uvedbi stečajnega postopka izpolnil obveznost predlagatelju stečajnega postopka, je ravno na tej podlagi prenehal pravni interes istega predlagatelja za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, oziroma njegova legitimacija stranke v predhodnem stečajnem postopku. Ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku upnik, ki umakne predlog takoj, ko mu je dolžnik plačal terjatev, temu ni dolžan povrniti stroškov predhodnega stečajnega postopka.
Okrožno sodišče ni pristojno za sojenje v premoženjskem sporu med fizično osebo (tožeča stranka kot odvetnik ima status zasebnika) in gospodarsko družbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023346
EKČP člen 10. URS člen 34, 35, 39, 39/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 160, 160/1, 160/3, 160/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - svoboda izražanja - javna oseba - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - namen zaničevanja - razžalitev - žaljivost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob pravilnem vrednotenju okoliščin konkretnega primera, ko je torej zasebni tožilec (prvenstveno) znan odvetnik, ki se tudi sicer (kontinuirano) pojavlja v medijsko odmevnih primerih in je lastnik ene od največjih odvetniških družb v Sloveniji, je zasebnega tožilca potrebno opredeliti kot (relativno) javno osebo.
Meja, pri kateri lahko govorimo o posegu v čast in dobro ime zasebnega tožilca kot javne osebe, pa je širša, kot če bi šlo za anonimno (nejavno) osebo.
stroški nepravdnega postopka – nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka – uporaba določb ZPP
Z odločitvijo o ustavitvi nepravnega postopka in nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem po pravilih pravdnega postopka je odločeno le o vrsti postopka oziroma procesnih pravil, ki bodo pri odločanju uporabljena. Postopek ni zaključen, zato se tudi o do te odločitve nastalih stroških odloči ob zaključku pravdnega postopka.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – izvedenec cestno-prometne stroke – izvedenec medicinske stroke – prometna nezgoda – nateg vratnih mišic – vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – velika verjetnost – prepričanje
Sodišče je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj je bila na podlagi izvedenih dokazov izključena vzročna zveza med delovanjem zavarovanke tožene stranke in zatrjevano posledico. Sicer pa bi izvedenec medicinske stroke lahko podal mnenje zgolj na podlagi anamneze, torej navedb tožnikov. Splošno znano pa je, da poškodbe, kot jih zatrjujeta tožnika (zvin in nateg vratne hrbtenice), v veliki večini, zlasti, če ne gre za hujše primere, ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. Zdravnik postavi diagnozo praviloma zgolj na podlagi navedb oškodovancev, ki pa jih kot zdravnik mora sprejeti. Tudi izvedenec medicinske stroke bi lahko svoje mnenje gradil le na podlagi izjav oškodovancev in medicinske dokumentacije, ki pa je prav tako s strani zdravnika zapisana izjava oškodovanca. V skladu z 215. členom ZPP pa mora sodišče zanesljivo ugotoviti odločilna dejstva. Izvedenec bi moral z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo ugotoviti poškodbe, ki so zatrjevane, a to ne bi bilo možno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pri zapisu v obrazložitvi odločbe III Ip 1119/2015 z dne 15. 4. 2015 po pomoti izpadlo besedilo, zato ga s popravnim sklepom pravilno navaja tako, da je dolžnik podal odgovor na pritožbo in v njem priglasil stroške pritožbenega postopka.
Odgovor na pritožbo je v izvršilnem postopku ter v postopku zavarovanja fakultativna vloga in ni obvezen, kar pomeni, da lahko stranka sicer izkoristi možnost vložitve odgovora na pritožbo, hkrati pa to ne pomeni, da so omenjeni stroški, povezani z odgovorom na pritožbo, tudi potrebni stroški, katere bi sodišče po določbi 38. člena ZIZ lahko naložilo v plačilo nasprotni stranki.
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 19, 20, 20a, 20a/1, 104. ZN člen 4.
izvršilni naslov – notarski zapis – neposredna izvršljivost – procesna dispozicija – omejitev neposredne izvršljivosti
Soglasje za neposredno izvršljivost da lahko osebni dolžnik ali pa porok – realni dolžnik. Po naravi stvari je obseg soglasja pri slednjem omejen le na poplačilo iz zastavljene stvari. Vendar je to mogoče tudi pri osebnem dolžniku ali poroku in plačniku. Tudi on da lahko soglasje za neposredno izvršljivost le omejeno tako, da se lahko upnik na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa poplača samo iz vrednosti zastavljene stvari ali le iz določenega premoženja, iz ostalega dolžnikovega premoženja pa ne. Ob neuspeli izvršbi na tako stvar mora upnik za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje šele pridobiti izvršilni naslov – notarski zapis v tem primeru lahko predstavlja verodostojno listino (javna listina). Notarski zapis namreč nima učinkov pravnomočnosti, kot jih ima sodna poravnava, ima le učinek izvršljivosti, ki pa mora biti točno določen.
pravni interes za pritožbo – substitucijsko pooblastilo – separatni stroški – zloraba procesnih pravic – navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Ker se z izpodbijanim sklepom obveznosti tožeči stranki ne nalagajo, odločitev pa tudi sicer ne vpliva na njen pravni položaj, je njena pritožba zavržena. Pravni interes je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Ker si tožeča stranka z uveljavljanjem kršitev, ki naj bi bile storjene v škodo odvetnika, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je njena pritožba nedovoljena.
V primeru, kot je obravnavani, ko se Pogodba v 6. členu sklicuje na Dogovor 2009, v tem pa je določeno, v katerih primerih in na kakšen način ga je mogoče spremeniti, posebna klavzula v Pogodbi (ki bi torej določala, da so zanjo upoštevne tudi vse morebitne spremembe), ni potrebna. Vnaprejšnje strinjanje s spremembami dogovora je konzumirano.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060836
ZZZDR člen 51, 51/2, 62. ZN člen 47, 47-1, 48. ZPP člen 13.
skupno premoženje – posebno premoženje – nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – pravni posli med zakoncema – ustni dogovor – obličnost – ničnost – predhodno vprašanje
Ob dejstvu, da je bila hiša kupljena v času trajanja zakonske zveze, bi bil morebitni ustni dogovor, da bo tožnica lastnica stanovanja in bo v primeru razveze toženca izplačala, tudi če bi bil res sklenjen, brez pravnih učinkov. Za pravne posle, ki jih sklepata zakonca (62. člen ZZZDR), je namreč predpisana stroga obličnost (1. točka 47. člena ZN), saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla (48. člen ZN).
Materialne podlage za uveljavljanje vplačil v rezervni sklad (v svojem imenu) upravnik nima. Ker sredstev v rezervni sklad ni vplačal, materialna podlaga za ta del zahtevka (zahtevek za plačilo sredstev rezervnega sklada) niso določila o neupravičeni obogatitvi; da bi etažni lastniki nanj prenesli materialno upravičenje, pa ne zatrjuje.
Pri brazgotini (njena lega, barva, struktura in obseg) gre za takšno estetsko spremembo, ki objektivno predstavlja skaženost lažje stopnje. Ker je izvedenka izrecno ugotovila, da gre za vidno in trajno spremembo, je nesprejemljivo drugačno stališče sodišča prve stopnje, češ da brazgotina ni očitna in opazna na prvi pogled. Zadošča, da je koža na mestu opekline na tožničini levi goleni zaznavno drugačna kot na desni goleni. Odziv okolice (zgražanje, odbojnost ali gnus) ni pogoj za prisojo odškodnine. Ker sporna brazgotina predstavlja le estetsko motnjo in ne funkcionalne okvare, ni bistveno, da tožnice ne moti pri opravljanju njenih vsakdanjih ali delovnih obveznosti.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060869
SPZ člen 8, 48, 48/1, 54. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 15.
superficies solo cedit – skupno premoženje – posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja v posebno premoženje – dogovor zakoncev o nastanku skupnega premoženja – obličnost – ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – vpis solastnine v zemljiško knjigo – vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo
V primerih, ko gre za premoženjska razmerja med zakonci oz. izvenzakonskimi partnerji, je kljub jasni določbi 48. člena SPZ možen tudi dogovor, da postane posebno premoženje enega od zakoncev del njunega skupnega premoženja. Za takšne dogovore se niti ne zahteva obličnost, zadostuje že konkludentno izražena volja obeh.
ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi smrti bližnjega – zdravniška napaka – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedencev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče bi moralo zaslišati sodne izvedence na glavni obravnavi ter s tem pridobiti jasne odgovore na pripombe tožeče stranke oziroma na relevantna vprašanja v tej pravdi. Glede na ugotovljene okoliščine (do okužbe z EBV bi pri mld. N. zagotovo prišlo prej ali slej, pri bolezni XLP pa ta okužba vodi do bolnikove smrti, presaditev matičnih celic oziroma kostnega mozga je edini način ozdravitve bolezni XLP) odgovor izvedencev, da lečeči zdravniki niso bili dolžni ponuditi staršema mld. N. zdravljenja s transplantacijo (v tem primeru bi obstajale možnosti za preživetje mld. N., če ne bi prišlo do nobenih zapletov), ni prepričljiv. Najmanj kar je, bi moralo prvo sodišče od izvedencev terjati podrobno obrazložitev tega odgovora.