zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - zapornik je pogoltnil nož in vilice - neustrezno ravnanje osebja zavoda - nudenje oskrbe - protipravno ravnanje - zastaranje odškodninske terjatve za povzročeno škodo - začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalna pogodba o zavarovanju odgovornosti med prvo toženo in drugo toženo stranko ne krije tožniku nastale škode. Ta namreč ni posledica nenadnega in presenetljivega dogodka, ki bi izviral iz dejavnosti ZPKZ.
Po določilu 1. odstavka 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, kar glede na ustaljeno sodno prakso pomeni, da zastaranje začne teči, ko bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera mogel ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082554
ZZZDR člen 111. OZ člen 270. ZPP člen 18, 18/2.
kreditna pogodba - nov kredit - izpolnitev obveznosti - zastavitelj - učinek nove pogodbe na zastavitelja - plačilo tožnikovih obveznosti iz nove kreditne pogodbe - odsvojitev premoženja otrok - sodna ali upravna pristojnost
Tožnik je z novim kreditom poravnal svoji obveznosti po kreditnih pogodbah z dne 21. 1. 2008. S tem je kot dolžnik po kreditnih pogodbah z dne 21. 1. 2008 izpolnil svoji obveznosti vrniti oba kredita, zato je njegova obveznost kreditojemalca s tem prenehala, hkrati pa sta prenehali tudi obveznosti obeh tožencev kot zastaviteljev . Za nove obveznosti, ki jih je tožnik prevzel s sklenitvijo kreditnih pogodb z dne 29. 1. 2010 in nato še 11. 2. 2011, toženca, ki sta kot zastavitelja nastopala pri pogodbah z dne 21. 1. 2008, nista bila zavezana za njihovo izpolnitev.
Odločanje o privolitvi (soglasju) za odsvojitev premoženja otrok spada v upravni postopek pred pristojnim centrom za socialno delo, ne pa v sodno pristojnost.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058677
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 15, 29b, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - rok za plačilo sodne takse - zamuda roka - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pravilnost vročitve plačilnega naloga - procesna predpostavka - pravno varstvo - sklep o umiku ugovora
Na podlagi 36. člena ZIZ je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje izrecno omejena na zamudo roka za pritožbo ali ugovor in ni dopustna tudi v primeru zamude roka za plačilo sodne takse.
Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, kot tudi v primeru, če se dolžnik z izpolnitvijo tretjega strinja. Pravna temelja za vstop v položaj upnika sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona; kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.
sklenitev dednega dogovora - razdelitev zapuščine - izločitve iz zapustnikovega premoženja - zahtevek za izločitev v korist potomcev - pravna narava zahtevka - časovno uveljavljanje zahtevka - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - pritožbene novote
Pritožnik je podpisal dedni dogovor, s katerim je bila razdeljena vsa zapuščina. Kljub neenotnemu stališču sodne prakse, ali so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote in v katerih primerih, ter kljub pritožbenemu stališču, da ima zahtevek po 32. členu ZD dednopravne elemente in ga lahko dedič uveljavlja vse do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, ob enotnem stališču sodne prakse, da dednega dogovora v pritožbenem postopku ni mogoče razveljaviti, ter ob dejstvu, da pritožnik ne trdi, da bi ga izpodbijal s tožbo v pravdnem postopku, v razdelitev na način, ki je zajeta v dednem dogovoru, ki je povzet v sklep o dedovanju, ni več mogoče poseči.
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, same po sebi niso nevarna stvar, hoja pa njih pa ne nevarna dejavnost. Gre za vsakodnevno običajno dejavnost, iz katere ne izvira večja škodna nevarnost za okolico. Tudi, če stopnice zaradi mokrote postanejo spolzke in s tem njihova uporaba postane bolj rizična, to narave odgovornosti ne spremeni. O tem je stališče sodne prakse enotno.
Sodišče ni opravilo dokazne ocene skladno z 8. členom ZPP ter se ni opredelilo do bistvene okoliščine, ali je tožnik padel zaradi spolzkih stopnic, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožene stranke. Zavzeti pa bo moralo tudi stališče glede trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ta sicer ne more odgovarjati zgolj zato, ker naj bi T. opustila opozorilo na razlitje vodje ob zalivanju, kot neutemeljeno opozarja pritožba. Vendar pa so ostale neizčrpane tožbene trditve, da stopnice pred vhodom niso zgrajene v skladu z gradbenimi standardi, saj so obložene z okrasnimi ploščicami, ki so neprimerne za zunanje pohodne površine.
dogovor o poravnavi obveznosti - (ne)sklenitev pogodbe o prenovitvi obveznosti - sporazum o prestrukturiranju - učinki prenovitve - višina terjatve - obresti
Sporazum o prestrukturiranju ni bil sklenjen, pri čemer bi moralo biti prestrukturiranje (da bi bilo mogoče govoriti o učinkih prenovitve obveznosti) izvedeno v dveh korakih. Prvi korak bi zajemal sklenitev okvirnega sporazuma, do česar ni prišlo, saj pravdni stranki v pogajanjih nista dosegli soglasja o njegovi vsebini, šele na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma pa bi lahko prišlo do „podaljšanja“ posojilnih pogodb (očitno rokov vračil), kot drugi korak. S tem, ko je prvo sodišče ugotovilo, da okvirni sporazum ni bil sklenjen, je konkludentno pojasnilo tudi, da „dogovor o mirovanju kreditov“ sploh ni bil relevanten, ker bi moral biti (zato, da bi sprememba rokov zapadlosti učinkovala) sestavni del okvirnega sporazuma (iz katerega bi po ugotovitvah prvega sodišča moralo biti razvidno, kakšen je sporazum strank o rešitvi zadeve in kakšna naj bi bila vsebina poravnave, kar že po naravi stvari zajema tudi morebiten dogovor o spremembi rokov zapadlosti oziroma plačil obveznosti), do sklenitve tega okvirnega sporazuma pa ni prišlo.
začasna odredba – stiki – pravica do stikov – stiki deklice stare devet mesecev
Sodišče je stike 9-mesečne deklice z očetom določilo v majhnem obsegu. Stiki so kratkotrajni, saj potekajo eno uro na teden ter se izvajajo na terasi materinega doma. Gre takorekoč za stike pod nadzorom, kar je sprejemljivo ob upoštevanju, da gre za otroka, ki še ni star 1 leto.
postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - sporna dejstva med strankama - pravno vprašanje - predmet spora - sprememba lastništva nepremičnine - obveznost po izvršilnem naslovu - nedopustna tožba
Ker tožnica tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni vložila z namenom dokazovanja spornih dejstev, temveč le zaradi razrešitve pravnega vprašanja, povezanega z razlago izvršilnega naslova, takšna tožba ni dopustna. O pravnih vprašanjih je pooblaščeno odločati že izvršilno sodišče in jih zato v pravdi, upoštevajoč določilo 1. odstavka 59. člena, samostojno ni dopustno ponovno načenjati
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
Sodelavci (podizvajalci) se lahko za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve plača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Citirana določba je izjema od pravila o relativnosti pogodbenih razmerij, saj ima na njeni podlagi podizvajalec pravico neposredno od naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je po pogodbi opravil s podizvajalcem. Izjeme je treba po splošnem razlagalnem pravilu tolmačiti ozko. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke „podizvajalka podizvajalke“, zato direktnega zahtevka na podlagi 631. člena OZ zoper njo nima.
Tožeča stranka ni bila v pogodbenem odnosu z izbranim ponudnikom v okviru javnega naročila, zato na podlagi ZJN-2 in Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju ni imela direktnega zahtevka nasproti njemu.
Da bi bilo pogodbeni dogovor mogoče obravnavati kot cesijo, mora iz njega izhajati volja cedenta, da na cesionarja prenese določeno terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zakonski pogoji za dovolitev obnove postopka - glavni postopek o odškodnini za izgubljeni zaslužek zaradi neupravičenega pripora - trditvena podlaga v osnovni pravdi - nova dejstva in dokazi - ugodnejša odločba - opravičljiv razlog - pravilno zastopanje v postopku
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo. V obravnavanem primeru je kavzalnost podana. Ob ugotovitvi, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage glede premoženjskega prikrajšanja, predloženi dokaz pa kaže, da je bila tožnikova možnost (nove) zaposlitve realna v času, ko je bil v priporu, nakazuje, da bi bila zanj lahko izdana ugodnejša odločba, če bi se na ta dokaz skliceval že v prejšnjem postopku. Pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga v prvotnem postopku tožniku zaradi ugotovljene pravne nesposobnosti ne more iti v škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082542
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
nastanek škodnega dogodka - trditveno in dokazno breme stranke - identifikacija spornega predmeta - predmet spora - dopolnjevanje trditev tekom postopka - opravljanje nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - krivdna odgovornost
Na tožniku, ki od toženke zahteva plačilo odškodnine, je bila v predmetni zadevi procesna dolžnost (breme), da poda jasne, konkretne in nenasprotujoče si trditve glede tega, kako naj bi do škodnega dogodka prišlo (hkrati pa zanje ponudi tudi ustrezne dokaze). Le takšne trditve namreč omogočajo identifikacijo predmeta obravnavanja (spora) na eni, na drugi strani pa tudi obrambo nasprotni stranki in v končni fazi presojo sodišča (oziroma njegovo odločitev o tožbenem zahtevku). So torej (poleg samega zahtevka) ključna predpostavka za reševanje spora v okviru pravde.
Tožnik ni izkazal, da naj bi do poškodbe prišlo v zvezi z (oziroma med) opravljanjem nevarne dejavnosti. Zato je brezpredmetno (obširno) sklicevanje na domnevo vzročnosti iz 150. člena OZ in „posledice“, ki naj bi iz tega za toženko izhajale. Spričo okoliščine, da ni uspel izkazati obstoja samega (zatrjevanega) škodnega dogodka (kot predpogoja), tudi ni bilo treba ugotavljati obstoja vseh nadaljnjih elementov odškodninske obveznosti (odgovornosti/krivde oziroma škode).
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0082558
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - preprečitev povečanja premoženja - osebni stečaj fizične osebe - priznana ali v pravdi ugotovljena terjatev
(Premoženjska) škoda, katere povračilo tožnica v tej pravdi uveljavlja, je hipotetična (zgolj „potencialna“). Gre zgolj za možnost zmanjšanja njenega premoženja. OZ pa kot pravno priznano premoženjsko škodo pozna (le) zmanjšanje premoženja (navadna škoda) in preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček).
Ni jasno, zakaj naj bi bila tako zatrjevana škoda nedopustna. Toženka bi namreč do svojega poplačila napram tožnici v stečaju lahko prišla samo na temelju predhodno priznane ali v pravdi pravnomočno ugotovljene terjatve (torej na dopusten oziroma zakonsko predviden način).
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje - postopek za uveljavitev oprostitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb - preverjanje resničnosti navedb po uradni dolžnosti
Pritožnik v svojem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse blokade TRR ni zatrjeval. Po 4. odstavku 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri le navedbe v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, če v njihovo resničnost dvomi. Predpostavka za postopanje sodišča po citiranem določilu je torej prvenstveno navedba podatkov, šele če je z njimi sodišče seznanjeno, vanje lahko podvomi in jih posledično tudi preveri. Drugače povedano: že iz navedenega določila izhaja, da ni njegov namen ugotavljanje morebitnih nepopolnih podatkov, pač pa zgolj preverjanje njihove resničnosti, v kolikor upnik z njimi postreže.
izbrisna tožba – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Ker so bili toženci ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb v dobri veri kot odločilnim momentom, saj sklenitev aneksa in vpis v zemljiško knjigo v letu 2004 pomenita le realizacijo njihove preje pridobljene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izročitev v posest in plačilo uporabnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0083544
OZ 131, 131/1, 179.
razžalitev časti in dobrega imena - satira - cenzura satire - izjava v medijih - kontekst podanih izjav - svoboda izražanja - svoboda umetniškega ustvarjanja - žaljivost - namen zaničevanja - vulgarnost - kvánta - turbo anus - homo erectus - povprečni bralec - povprečni gledalec - kritika - kritika ad rem - kritika ad personam - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - ustavna pritožba
Izjavo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden pomen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca (poslušalca, gledalca), saj ima lahko neka izjava več različnih razlag in pomenov.
Povprečni bralec je nekaj vmes med izjemno sumničavim človekom in izjemnim naivnežem; je v bistvu pošten in razumen ter ne dela sovražnih zaključkov na podlagi trhlih argumentov, vendar pa ga lahko okrivimo določene lahkomiselnosti, saj senzacionalističnih novic ne sprejema posebej previdno ali kritično.
Čeprav provokativno izražanje na splošno, vključno z uporabo metafor, še ne pomeni, da nimamo opravka z resno kritiko, je bilo v konkretnem primeru zunaj satiričnega konteksta v ospredju blatenje tožnika, njegovih lastnosti, kot jih vidi toženec, ne pa obravnavanje vprašanj, ki zanimajo javnost (tj. cenzura satire).
Kritika ni bila usmerjena v predmet javne razprave (ad rem), pač pa je prešla na osebno raven (ad personam). Predmet žaljivk je bila oseba, ne njeno problematično ravnanje.