dogovor o poravnavi obveznosti - (ne)sklenitev pogodbe o prenovitvi obveznosti - sporazum o prestrukturiranju - učinki prenovitve - višina terjatve - obresti
Sporazum o prestrukturiranju ni bil sklenjen, pri čemer bi moralo biti prestrukturiranje (da bi bilo mogoče govoriti o učinkih prenovitve obveznosti) izvedeno v dveh korakih. Prvi korak bi zajemal sklenitev okvirnega sporazuma, do česar ni prišlo, saj pravdni stranki v pogajanjih nista dosegli soglasja o njegovi vsebini, šele na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma pa bi lahko prišlo do „podaljšanja“ posojilnih pogodb (očitno rokov vračil), kot drugi korak. S tem, ko je prvo sodišče ugotovilo, da okvirni sporazum ni bil sklenjen, je konkludentno pojasnilo tudi, da „dogovor o mirovanju kreditov“ sploh ni bil relevanten, ker bi moral biti (zato, da bi sprememba rokov zapadlosti učinkovala) sestavni del okvirnega sporazuma (iz katerega bi po ugotovitvah prvega sodišča moralo biti razvidno, kakšen je sporazum strank o rešitvi zadeve in kakšna naj bi bila vsebina poravnave, kar že po naravi stvari zajema tudi morebiten dogovor o spremembi rokov zapadlosti oziroma plačil obveznosti), do sklenitve tega okvirnega sporazuma pa ni prišlo.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.
pravni interes za pritožbo – substitucijsko pooblastilo – separatni stroški – zloraba procesnih pravic – navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Ker se z izpodbijanim sklepom obveznosti tožeči stranki ne nalagajo, odločitev pa tudi sicer ne vpliva na njen pravni položaj, je njena pritožba zavržena. Pravni interes je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Ker si tožeča stranka z uveljavljanjem kršitev, ki naj bi bile storjene v škodo odvetnika, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je njena pritožba nedovoljena.
V primeru, kot je obravnavani, ko se Pogodba v 6. členu sklicuje na Dogovor 2009, v tem pa je določeno, v katerih primerih in na kakšen način ga je mogoče spremeniti, posebna klavzula v Pogodbi (ki bi torej določala, da so zanjo upoštevne tudi vse morebitne spremembe), ni potrebna. Vnaprejšnje strinjanje s spremembami dogovora je konzumirano.
Materialne podlage za uveljavljanje vplačil v rezervni sklad (v svojem imenu) upravnik nima. Ker sredstev v rezervni sklad ni vplačal, materialna podlaga za ta del zahtevka (zahtevek za plačilo sredstev rezervnega sklada) niso določila o neupravičeni obogatitvi; da bi etažni lastniki nanj prenesli materialno upravičenje, pa ne zatrjuje.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0082548
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 11,12.
pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok - začetek teka roka - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep - pravnomočnost odločitve - določitev novega roka za plačilo sodne takse - nov tek roka - seznanitev strank z novim tekom roka - nov plačilni nalog - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Zapis v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno odplačilo sodne takse, da bo rok pričel zopet teči z dnem vročitve prvostopnega sklepa, v danem primeru ne predstavlja določnega roka, na katerega bi bilo mogoče vezati fikcijo umika pritožbe. Zoper sklep sodišča prve stopnje je namreč vedno mogoča pritožba, ki njegovo pravnomočnost odloži. V sodni praksi sodišča zato običajno po pravnomočni odločitvi o oprostitvi plačila sodnih taks stranke seznanijo z novim tekom roka za plačilo sodne takse, bodisi z dopisom ali novim plačilnim nalogom.
Ker je sodišče prve stopnje rok za plačilo sodne takse štelo od vročitve odločitve višjega sodišča, s katero je postala pravnomočna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse, pri tem pa stranke ni dodatno opozorilo na nov pričetek teka roka za plačilo sodne takse, je ob tehtanju pomembnosti ustavne pravice do pravnega sredstva pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, same po sebi niso nevarna stvar, hoja pa njih pa ne nevarna dejavnost. Gre za vsakodnevno običajno dejavnost, iz katere ne izvira večja škodna nevarnost za okolico. Tudi, če stopnice zaradi mokrote postanejo spolzke in s tem njihova uporaba postane bolj rizična, to narave odgovornosti ne spremeni. O tem je stališče sodne prakse enotno.
Sodišče ni opravilo dokazne ocene skladno z 8. členom ZPP ter se ni opredelilo do bistvene okoliščine, ali je tožnik padel zaradi spolzkih stopnic, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožene stranke. Zavzeti pa bo moralo tudi stališče glede trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ta sicer ne more odgovarjati zgolj zato, ker naj bi T. opustila opozorilo na razlitje vodje ob zalivanju, kot neutemeljeno opozarja pritožba. Vendar pa so ostale neizčrpane tožbene trditve, da stopnice pred vhodom niso zgrajene v skladu z gradbenimi standardi, saj so obložene z okrasnimi ploščicami, ki so neprimerne za zunanje pohodne površine.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064727
SZ-1 člen 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 286b.
pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – spremembe v lastništvu stanovanj – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Kasnejše spremembe v lastništvu stanovanj ne morejo vplivati na veljavnost pogodbe o upravljanju, saj pogodba učinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zakonski pogoji za dovolitev obnove postopka - glavni postopek o odškodnini za izgubljeni zaslužek zaradi neupravičenega pripora - trditvena podlaga v osnovni pravdi - nova dejstva in dokazi - ugodnejša odločba - opravičljiv razlog - pravilno zastopanje v postopku
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo. V obravnavanem primeru je kavzalnost podana. Ob ugotovitvi, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage glede premoženjskega prikrajšanja, predloženi dokaz pa kaže, da je bila tožnikova možnost (nove) zaposlitve realna v času, ko je bil v priporu, nakazuje, da bi bila zanj lahko izdana ugodnejša odločba, če bi se na ta dokaz skliceval že v prejšnjem postopku. Pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga v prvotnem postopku tožniku zaradi ugotovljene pravne nesposobnosti ne more iti v škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016514
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 963, 963/1.
regresna pravica iz zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izmikanje preiskavi - kasko zavarovanje - uporabnik vozila - voznik zavarovanega vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - dokazna ocena - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Škodo je z nepravilno vožnjo povzročil prvi toženec, ki je trdil le to, da ni bil vinjen. Podane so vse predpostavke toženčeve odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza). Obstoj krivde se domneva. Prvi toženec bi zato moral dokazati, da ni kriv za nastalo škodo.
pritožba zoper končni seznam preizkušenih terjatev - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev oziroma dodatnemu seznamu preizkušenih terjatev.
ZP-1 člen 25, 25/2. ZPrCP člen 50, 50/8, 58, 58/6.
odvzem predmetov - obrazloženost - subjektivni odnos lastnika predmeta
Fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrškov, temveč tretja oseba, po določbah ZP-1 nikakor ni pogojen s subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega ravnanja. V takih primerih je torej odvzem predmetov tretji osebi omejen samo na tiste primere, ko gre za varstvo posebej varovanih dobrin in je, če sodišče tako oceni, utemeljen ne glede na to, ali lastnik kakorkoli prispeva k storitvi prekrška. Kajti (fakultativni) odvzem predmetov tretji osebi ne predstavlja sankcije, temveč ukrep, katerega namen je preprečiti nadaljnjo uporabo takega predmeta na način, ki bi kakorkoli lahko ogrozil varovane dobrine
sklep o preizkusu terjatev – dovoljenost pritožbe – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic – položaj upnika – prijava izločitvene pravice
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o preizkusu terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora o prerekanju terjatve, ločitvene in izločitvene pravice, ki se mora vložiti že zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom – zagotavljanje otrokove koristi v izvršilnem postopku – otrokovo nasprotovanje stikom – odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom
1. Otrok uživa posebno varstvo, saj zaradi telesne in duševne nezrelosti potrebuje posebno varstvo in skrb, za te pravice pa je treba poskrbeti in jih varovati v vseh sodnih postopkih ter izhajati iz načela, da je najpomembnejša otrokova korist.
2. Tudi v izvršilnem postopku sodišče ni odvezano zbiranja procesnega gradiva, na podlagi katerega bi lahko presodilo, ali je izvršitev oz. prisila k spoštovanju sodne odločbe – izvršilnega naslova res v korist otroku.
pravica do pritožbe – procesna legitimacija – procesna legitimacija za vložitev pravnih sredstev – pravilno poimenovanje pravdne stranke – poprava sodbe – pravna korist za vložitev pravnih sredstev – pravni interes
Pritožbo proti sodbi ima pravico vložiti le stranka postopka, torej oseba, ki ima procesno legitimacijo za pravno sredstvo. Procesna legitimacija je pooblastilo za vodenje konkretne pravde in vložitev pravnega sredstva. Pritožnik ne trdi, da bi bil stranka postopka, nasprotno, ravno zato ker to ni, vlaga pritožbo, s katero skuša doseči popravo sodbe v delu, ki se nanaša na pravilno poimenovanje tožeče stranke.
ZGD-1 člen 50, 52, 52/1, 52/2, 513. ZNP člen 4, 4/1, 4/2. ZIZ člen 21, 21/2.
pravica do informacije in vpogleda – nepravdni postopek – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – dopolnilni sklep – odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku – paricijski rok – določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti – primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Sodišče prve stopnje mora predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor.
ZPSPP člen 29, 29/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/1-2.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor iz najema nepremičnine - izključna krajevna pristojnost - dogovor o krajevni pristojnosti
Ker gre za spor iz najema nepremičnine, je določena izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina. Dogovor v najemni pogodbi bi bil upošteven le, če zakon ne bi določal izključne krajevne pristojnosti kakšnega drugega stvarno pristojnega sodišča.