ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe – popolna oprostitev plačila sodnih taks – dejansko stanje – dovoljene pritožbene novote – bilanca stanja
Pritožnica uspešno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tako npr. sodišče prve stopnje (prek dokazov, ki jih je samo izvajalo) ugotavlja, da je stanje zalog tožeče stranke 51 x presegajo vrednost dolžne sodne takse (in tožeči stranki očita, da navedb, da z njimi ne more razpolagati, ni podala), pritožnica pa v pritožbi trdi, da je stanje zalog 0, kar tudi ustrezno dokazno podkrepi. Res je sicer, da so ta dejstva in dokazi v pritožbi novi, a je pritožnica ustrezno pojasnila, da teh dejstev, s katerimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ob vložitvi predloga še ni poznala, oziroma takrat (28. 4. 2015) še ni razpolagala z dokazi, ki jih prilaga pritožbi, in s katerimi utemeljuje pritožbene navedbe, zlasti letno poročilo AJPES. To je datirano (27. 5. 2015) po vložitvi predloga in celo po izdaji izpodbijanega sklepa, nanaša pa se na leto 2014. Očitno gre torej za dopustne pritožbene novote.
Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Ker zakon zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z odločitvijo o glavni stvari, pri čemer ni pomembno, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe, saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - kršitev pravice do izjave - odgovor cenilca - pripombe dolžnika - dopolnitev cenitve - cenilno mnenje - cenitev - lastnosti nepremičnine - metode ocenjevanja nepremičnin - dejanska tržna vrednost - metoda primerljivih prodaj - pavšalna kritika - dvom v pravilnost cenitve - zavlačevanje postopka - toplotna izolacija - vrstna hiša - adaptacija hiše - poštena tržna vrednost - stanovanjska hiša - metoda najboljše uporabe zemljišča - pozidano zemljišče - hipotetična vrednost - aktualno stanje nepremičnine - bistvena sprememba vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Za potrebe prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku se ugotavlja tržno vrednost nepremičnine na dan cenitve, ne pa (najvišjo možno) hipotetično tržno vrednost nepremičnine (s spremenjenimi lastnostmi).
Uporaba metode najboljše uporabe zemljišča pride v poštev predvsem v primerih, ko je treba oceniti, kakšna bi bila najgospodarnejša uporaba nepozidanega zemljišča (kakšno vrsto zgradbe bi bilo najbolj smiselno zgraditi na prostem zemljišču).
Sodišče prve stopnje se je sicer oprlo na določen odgovor cenilke, vendar pa pri tem odgovoru ne gre za dopolnitev cenitve, ki bi morala biti nujno vročena v odgovor dolžniku, temveč gre le za dodatno razlago izdelanega cenilnega mnenja, ki sploh ne bi bila potrebna.
invalid III. kategorije - pravica do nadomestila za invalidnost - delo za krajši delovni čas od polnega
ZPIZ-1 za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost ne določa pogoja, da mora invalid delo ves čas premestitve opravljati v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev oz. časovni element (opravljanje dela v polnem ali v skrajšanem delovnem času) ni podlaga za priznanje pravice, še manj za ustavitev izplačevanja nadomestila za invalidnost. Ker je bila tožnica tudi v obdobju po 18. 6. 2011 zavarovana za polni delovni čas 40 ur tedensko, s tem da je koristila krajši delovni čas v obsegu 10 ur tedensko iz naslova pravic, ki ji gredo po ZSDP (iz naslova starševstva), tožena stranka ni imela podlage za izdajo izpodbijane odločbe, s katero je tožnici ustavila izplačevanje nadomestila za invalidnost z 18. 6. 2011.
SPZ člen 151. ZIZ člen 58, 58/2, 86, 267, 270, 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 5, 214, 214/2.
pogoji za zavarovalno začasno odredbo – že obstoj zavarovanja in tek izvršbe – ureditvena začasna odredba v povezavi z devastacijsko tožbo – prepoved sečnje gozda – grozeča škoda – zmanjševanje vrednosti izvršilnega predmeta - prepoved razpolaganja z zarubljenim predmetom – upnikovo trditveno in dokazno breme – dolžnikova pravica do izjave glede upnikovega odgovora na ugovor in pravočasnost njegovih navedb – stroškovna ločenost postopka z začasno odredbo
Ker sta upnici že pridobili izvršilni naslov za terjatve, katerih poplačilo naj bi bilo ogroženo, pri tem pa tudi v izvršilnem postopku na obravnavanih nepremičninah še hipoteko z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ni pogojev za izdajo zavarovalne začasne odredbe.
Običajno uživanje nepremičnine, kar je tudi legalna (s strani pristojne institucije nadzorovana in odobrena) sečnja gozda, ne pomeni grozeče škode.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069140
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43/3. ZPP člen 338, 338/3.
umik predloga za izvršbo – preklic umika – zmota – sodba na podlagi odpovedi – konstitutivni učinki umika
Umik predloga za izvršbo predstavlja neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek. Takšno procesno dejanje s takojšnjim konstitutivnim učinkom je lahko le nepreklicljivo, upnik pa zato v izvršilnem postopku ustavitve izvršilnega postopka ne more več preprečiti, čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Umika ni mogoče preklicati niti takrat, če je bil podan v zmoti ali prevari glede določene dejanske okoliščine, na primer v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana, kot v danem primeru.
Zaradi napak volje, torej tudi zmote, se smeta izpodbijati le sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi, in to na način, določen v ZPP, ne pa tudi sklep o ustavitvi postopka zaradi umika predloga za izvršbo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083695
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 98, 98/1.
spor majhne vrednosti – izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb – upravnik – pooblaščenci – generalno pooblastilo – predložitev pooblastila – deponiranje pooblastila
Upravnik večstanovanjske zgradbe ima pooblastilo zastopati etažne lastnike, vključno z vložitvijo tožbe za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo tožnika. Za zastopanje pred sodišči torej v tem primeru ne potrebuje posebnega, dodatnega pooblastila. Za svoje zastopanje v postopku pred sodišči pa lahko upravnik pooblasti odvetnika.
Če se pooblaščenec sklicuje na točno določeno generalno pooblastilo, ki je deponirano na sodišču, na ta način izkaže svoje pooblastilo.
Pri tožniku ni prišlo do izgube realitetne kontrole in se še zmore sam hraniti, oblačiti, slačiti, sezuvati, neovirano gibati v prostoru, ustrezno uporabljati WC, sam pa zmore tudi elemente osnovne higiene in samostojnega gibanja. Ker iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da tožnik ne bi zmogel opravljati vseh življenjskih opravil oziroma da ne bi zmogel opravljati večine osnovnih življenjskih opravil, niti da gre za težjega psihiatričnega bolnika v domači negi, ki potrebuje stalno nadzorstvo, niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, določeni v 101. in 102. členu ZPIZ-2.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006291
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
lahka telesna poškodba – telesna poškodba kot zakonski znak
Sodišče prve stopnje je v navedeni točki izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je telesna poškodba eden izmed zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi pravilno ugotovilo, da opisano dejanje v obtožnem predlogu tega zakonskega znaka nima, saj je opisan le način nastanka poškodbe, sama poškodba pa ni zatrjevana, niti nanjo ni mogoče sklepati iz načina nastanka poškodbe, kot zatrjuje pritožnik. Res je, kar navaja pritožnik, da v opisu ni mogoče konkretizirati oziroma natančno določiti prav vse elemente protipravnega ravnanja, vendar nima prav, da v opisu „omenjen zdravniški izvid št. 4“ znak kaznivega dejanja telesne poškodbe dovolj konkretizira. Niti iz pritožbenih navedb ni mogoče razbrati kakšna telesna poškodba je oškodovancu nastala zaradi obdolženkinega ravnanja, zato pritožnik nima prav, da gre pri izpodbijanem sklepu „za neke vrste sprenevedanje“. Če je oškodovanec kot tožilec, kot sam trdi v pritožbi, razpolagal z zdravniškim izvidom, je imel možnost, da, v kolikor so v zdravniškem izvidu navedene poškodbe, te vnese v opis obravnavanega kaznivega dejanja. Če tega ni storil, ne more iti v škodo obdolženke.
plačilo sodne takse – procesne predpostavke – rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – domneva pravočasnosti plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z uporabo domneve iz 1. odstavka 6.b člena ZST-1 moral biti nalog za nakazilo denarnih sredstev v dobro prehodnega podračuna sodišča oddan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, v konkretnem primeru najkasneje 5. 1. 2015, saj ta domneva varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je nalog za nakazilo denarnih sredstev sodišču oddal pravočasno. Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, namreč ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
telesna okvara - invalidnina - zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Tožnik je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po izteku pritožbenega roka, zato je pritožba zakonito zavržena (ZPP člen 112 in 343).
ZST-1 člen 1, 1/3,11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 7, 212.
odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – izjava o premoženjskem stanju – opombe – javno objavljeni podatki – zadnje letno poročilo – sprememba premoženjskega stanja – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Predlagatelj mora zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bila s (takojšnjim) plačilom sodne takse ogrožena njegova dejavnost. Odlog in obročno plačilo sodne takse sta namreč izjemi od pravila, da je (celotno) sodno takso potrebno plačati že ob vložitvi pritožbe. Izjeme pa je potrebno presojati restriktivno, kar pomeni, da za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne zadošča npr. že obstoj slabe gospodarske situacije v državi ali strankino slabo likvidnostno stanje.
Kakšne so aktualne razmere, mora stranka zatrjevati in dokazovati sama. Če te ne ustrezajo podatkom iz izjave o premoženjskem stanju, mora v predlogu in izjavi na to opozoriti in za to svojo trditev predložiti tudi ustrezne dokaze.
Da bi sodišče prve stopnje spremembo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja v času od zadnje javne objave lahko upoštevalo, bi morala tožena stranka to zatrjevati in nato za navedeno spremembo tudi predložiti ustrezne dokaze.
Vsi štirje tožniki so univerzalni pravni nasledniki prvotne tožnice zato so v enakem materialno pravnem razmerju do toženke, po materialnem pravu je mogoča le enaka odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vse tožnike. Tožeča stranka je dovolj konkretizirala trditveno podlago glede utemeljenosti zahtevka po višini, ko je navedla identifikacijske znake nepremičnin, njihovo vrsto rabe in površino v kvadratnih metrih, …. v skupni površini 1877 m2 ter določno postavila znesek istovredne terjatve.
Tisti, ki je pridobil premoženje na podlagi upravne odločbe, ki je bila kasneje izrečena za nično, mora vrniti to premoženje.
Drugi odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, je potrebno pravilno razlagati in uporabiti tako, da se primarno upoštevajo podatki o dohodku iz preteklega leta 2013 (glede na v letu 2014 vloženo zahtevo za oprostitev plačila institucionalnega varstva) in ne predpreteklega leta, kot v predsodnem postopku. Pri tem ni bistveno, da informativni izračun ali odločba o dohodnini do dneva izdaje prvostopenjskega upravnega akta v mesecu marcu 2014 še ni bila izdana, saj so zavezanci podatke za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca meseca januarja tekočega leta.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka – dokazno breme na strani obsojenca
Dokazno breme o obstoju okoliščin, da bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, je na strani obsojenca. Ker obsojenec v predlogu ni predložil ustreznih listin in potrdil, ki bi sodišču prve stopnje omogočala presojo, ga je pozvalo, da to stori v roku petnajst dni. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tega obsojenec v roku ni storil, ravno tako ni prosil za podaljšanje tega roka iz razlogov, ki jih šele sedaj navaja v pritožbi. Zaradi navedenega s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog, v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, zavrglo.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožniku. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožniku povrniti nastale stroške postopka.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - pogodba o poravnavi
Tožeča in tožena stranka sta sklenili poravnavo, v kateri sta ugotovili, da je bilo toženi stranki denarno nadomestilo izplačano v času, ko ni bila več prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Zato bi morala nastali dolg poravnati v šestih mesečnih obrokih. Ker tožena stranka obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o poravnavi, ni izpolnila, vtoževani znesek pa ustreza seštevku zapadlih neplačanih obrokov po navedeni poravnavi, je tožbeni zahtevek za vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova brezposelnosti utemeljen.