KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006291
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
lahka telesna poškodba – telesna poškodba kot zakonski znak
Sodišče prve stopnje je v navedeni točki izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je telesna poškodba eden izmed zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi pravilno ugotovilo, da opisano dejanje v obtožnem predlogu tega zakonskega znaka nima, saj je opisan le način nastanka poškodbe, sama poškodba pa ni zatrjevana, niti nanjo ni mogoče sklepati iz načina nastanka poškodbe, kot zatrjuje pritožnik. Res je, kar navaja pritožnik, da v opisu ni mogoče konkretizirati oziroma natančno določiti prav vse elemente protipravnega ravnanja, vendar nima prav, da v opisu „omenjen zdravniški izvid št. 4“ znak kaznivega dejanja telesne poškodbe dovolj konkretizira. Niti iz pritožbenih navedb ni mogoče razbrati kakšna telesna poškodba je oškodovancu nastala zaradi obdolženkinega ravnanja, zato pritožnik nima prav, da gre pri izpodbijanem sklepu „za neke vrste sprenevedanje“. Če je oškodovanec kot tožilec, kot sam trdi v pritožbi, razpolagal z zdravniškim izvidom, je imel možnost, da, v kolikor so v zdravniškem izvidu navedene poškodbe, te vnese v opis obravnavanega kaznivega dejanja. Če tega ni storil, ne more iti v škodo obdolženke.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obnova postopka - predlog - subjektivni rok - zavrženje predloga
Od dneva vročitve sodbe sodišča v drugi zadevi, ki je bila vročena tožečima strankama 15. 12. 2014, sta imeli tožeči stranki možnost podati predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj sta najkasneje takrat izvedeli za nova dejstva oziroma pridobili možnost uporabiti nove dokaze. Zato je 15. 12. 2014 začel teči 30-dnevni subjektivni rok iz 396. člena ZPP. Predlog za obnovo postopka, vložen dne 11. 3. 2015, je vložen po poteku tega rok, zato je utemeljeno zavržen.
pogodba o naročilu - odstop od pogodbe - utemeljeni razlogi za odstop od pogodbe - škoda zaradi odstopa od pogodbe
„Utemeljen razlog“ iz drugega odstavka 782. člena OZ pomeni vzrok, za katerega ne odgovarja mandatar. Pri „škodi“ po tej določbi pa gre za utrditev pozitivnega pogodbenega interesa, v skladu s katerim naj se pogodba v celoti izvrši, v nasprotnem primeru pa naj mandatar, ki je pogodbo izpolnjeval, ne trpi izgube dohodka, ki ga je upravičeno pričakoval, a ga ni dosegel zaradi odstopa naročitelja.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka – dokazno breme na strani obsojenca
Dokazno breme o obstoju okoliščin, da bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, je na strani obsojenca. Ker obsojenec v predlogu ni predložil ustreznih listin in potrdil, ki bi sodišču prve stopnje omogočala presojo, ga je pozvalo, da to stori v roku petnajst dni. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tega obsojenec v roku ni storil, ravno tako ni prosil za podaljšanje tega roka iz razlogov, ki jih šele sedaj navaja v pritožbi. Zaradi navedenega s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog, v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, zavrglo.
Drugi odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, je potrebno pravilno razlagati in uporabiti tako, da se primarno upoštevajo podatki o dohodku iz preteklega leta 2013 (glede na v letu 2014 vloženo zahtevo za oprostitev plačila institucionalnega varstva) in ne predpreteklega leta, kot v predsodnem postopku. Pri tem ni bistveno, da informativni izračun ali odločba o dohodnini do dneva izdaje prvostopenjskega upravnega akta v mesecu marcu 2014 še ni bila izdana, saj so zavezanci podatke za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca meseca januarja tekočega leta.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožniku. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožniku povrniti nastale stroške postopka.
zastaranje - judikatne terjatve v časovnih mejah pravnomočnosti - zastaranje zakonskih zamudnih obresti od preživninskih obrokov zapadlih do pravnomočnosti sodbe
Po prvem odstavku 356. člena OZ vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v 10-letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pritožba zoper sklep opr. št. I Ps 2201/2014 z dne 9. 3. 2015 o zavrženju tožbe vložena prepozno. Sklep o zavrženju tožbe je bil tožnici vročen 11. 3. 2015, 15 - dnevni rok za pritožbo pa se je iztekel v četrtek 26. 3. 2015. Pritožba bi bila vložena pravočasno, če bi bila najpozneje tega dne oddana priporočeno na pošto. Ker je iz pisemske ovojnice razvidno, da jo je tožnica na pošto z navadno pošiljko oddala 20. 4. 2015, je bila pritožba vložena po izteku 15 - dnevnega pritožbenega roka in jo je zato sodišče prve stopnje zakonito zavrglo (343. člen ZPP).
OZ člen 34, 38, 375. ZIZ člen 17, 17/1, 21. ZN člen 4.
izvršilni naslov - hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - načelo stroge formalne legalitete - zavrnitev izvršilnega predloga - opredelitev dolžnikove obveznosti - prepoved obrestnih obresti - terjatev iz naslova stroškov opominjanja
Upniku je procesno varstvo (v izvršilnem postopku) zagotovljeno šele, ko je jasno, da ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 215, 215/3, 221.b, 221.e, 221.e/7, 221.g. ZPP člen 274, 319, 319/2.
poenostavljena prisilna poravnava - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave
Iz vsebine tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave (221.b člen ZFPPIPP), izhaja, da je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in sicer proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se namreč v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi).
Pri tožniku ni prišlo do izgube realitetne kontrole in se še zmore sam hraniti, oblačiti, slačiti, sezuvati, neovirano gibati v prostoru, ustrezno uporabljati WC, sam pa zmore tudi elemente osnovne higiene in samostojnega gibanja. Ker iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da tožnik ne bi zmogel opravljati vseh življenjskih opravil oziroma da ne bi zmogel opravljati večine osnovnih življenjskih opravil, niti da gre za težjega psihiatričnega bolnika v domači negi, ki potrebuje stalno nadzorstvo, niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, določeni v 101. in 102. členu ZPIZ-2.
Vsi štirje tožniki so univerzalni pravni nasledniki prvotne tožnice zato so v enakem materialno pravnem razmerju do toženke, po materialnem pravu je mogoča le enaka odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vse tožnike. Tožeča stranka je dovolj konkretizirala trditveno podlago glede utemeljenosti zahtevka po višini, ko je navedla identifikacijske znake nepremičnin, njihovo vrsto rabe in površino v kvadratnih metrih, …. v skupni površini 1877 m2 ter določno postavila znesek istovredne terjatve.
Tisti, ki je pridobil premoženje na podlagi upravne odločbe, ki je bila kasneje izrečena za nično, mora vrniti to premoženje.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083695
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 98, 98/1.
spor majhne vrednosti – izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb – upravnik – pooblaščenci – generalno pooblastilo – predložitev pooblastila – deponiranje pooblastila
Upravnik večstanovanjske zgradbe ima pooblastilo zastopati etažne lastnike, vključno z vložitvijo tožbe za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo tožnika. Za zastopanje pred sodišči torej v tem primeru ne potrebuje posebnega, dodatnega pooblastila. Za svoje zastopanje v postopku pred sodišči pa lahko upravnik pooblasti odvetnika.
Če se pooblaščenec sklicuje na točno določeno generalno pooblastilo, ki je deponirano na sodišču, na ta način izkaže svoje pooblastilo.
Tožnik zaradi posledic bolezni ni več zmožen za delo na delovnem mestu strugar. Je pa še nadalje s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. V obravnavani zadevi je zato podano stanje iz 3. alinee 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 60. člena ZPIZ-1 za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s preostalo delovno zmožnostjo v polnem delovnem času z omejitvami. V predsodnem niti v sodnem postopku niso dokazane takšne spremembe zdravstvenega stanja, zaradi katerih tožnik ne bi bil več zmožen za delo v polnem delovnem času. Zato tožbeni zahtevek, da je tožnik zmožen za delo le v polovičnem delovnem času 4 ure dnevno, ni utemeljen.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju v 1. odstavku 37. člena določa, da pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice od 7. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih SFRJ z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. oktobra 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlemu upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Invalidska pokojnina, ki je predstavljala osnovo za odmero družinske oziroma vdovske pokojnine tožnici, je bila umrlemu priznana v obdobju pred 7. 10. 1991 na podlagi pravnih predpisov nekdanje SFRJ tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji. Te pokojnine pa po citirani določbi Sporazuma ostanejo obveznost pristojnega nosilca zavarovanja, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. 10. 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlem upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Ker gre v konkretni zadevi za takšnem primer, tožnica ni upravičena do preračuna družinske pokojnine in torej do vdovske oziroma sorazmernega dela vdovske pokojnine ter pokojnina še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v Črni gori.
ZDR člen 7, 109. Kolektivna pogodba za dejavnosti elektroindustrije Slovenije člen 10, 56.
odpravnina - panožna kolektivna pogodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Tožena stranka je različno obravnavala delavce, ki jim je podala odpoved iz poslovnega razloga in jim je izplačala višji znesek odpravnine (kot neke vrste odmeno delavcem, ki jim je bil delodajalec primoran odpovedati pogodbo o zaposlitvi) in delavce, ki jim je podala odpoved iz razloga nesposobnosti in jim je izplačala nižji znesek odpravnine (ker je razlog nastal v sferi delavca). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni razumnega razloga za razlikovanje tožene stranke, da se višina odpravnine v primeru odpovedi iz poslovnega razloga določi po panožni kolektivni pogodbi, v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti pa po ZDR. Višino odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti namreč ZDR izenačuje. Zato je tožnica (ki ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti) upravičena do odpravnine v skladu z panožno kolektivno pogodbo.
Tožena stranka je tako imela pred izdajo sklepa stečajnega sodišča obligacijski zahtevek zoper tožečo stranko na vrnitev depozitov, torej veljavno pravno podlago za vračilo depozitov in je ta pravna podlaga obstajala tudi po razveljavitvi sklepa stečajnega sodišča, kakor to utemeljeno pritožbeno navaja tožena stranka. Dejstvo, da je tožeča stranka to svojo obveznost po vračilu depozitov izpolnila na podlagi izdanega sklepa stečajnega sodišča in da je bil ta sklep razveljavljen, na obstoj pravne podlage, kot ta izhaja iz pogodbenega razmerja, ne more imeti vpliva. S tem, ko je tožeča stranka toženi stranki deponirana sredstva vrnila, je tako izpolnila le svojo obveznost iz okvirne pogodbe in na njeni podlagi sklenjenih depozitnih poslov, torej je izpolnila le dolgovano obveznost, zato ne more biti govora o kakšnem neutemeljenem premiku premoženja zaradi katerega bi bila obogatena ena in prikrajšana druga stranka, kar je predpostavka za nastanek zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve.
Razveljavljen sklep je bil le sredstvo prisile, ne pa pravna podlaga obveznosti tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083692
OZ člen 20, 33, 64, 65, 131, 190.
dogovor o ari – pravna presoja – pravni pojem – predpogodba – pogodba – ara – predujem – bistvene sestavine – značilnosti predpogodbe – veljavnost – neupravičena pridobitev – pobotni ugovor – odškodninska terjatev – nepošteno pogajanje – odstop od pogajanj – upravičen razlog – objektivno upravičen razlog – smrt v hiši – lastnosti stvari
Ker ima dogovor o ari akcesorni značaj, je veljavno sklenjen le, če je veljavno sklenjena pogodba (ali predpogodba), za utrditev katere je bila ara dana,
Ob odsotnosti sklenitve (pred)pogodbe omenjeni znesek, ki je bil plačan kot ara, dejansko predstavlja predujem za nakup nepremičnine, do katerega pa kasneje ni prišlo in ima tako značilnost izpolnitve brez pravnega temelja.