Tožnik je z vlogo podal delni umik zahtevka za plačilo 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je izdalo poseben sklep, s katerim je odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 500,00 EUR iz naslova plače za mesec februar 2014, ustavi. Navedeni sklep je sodišče vročilo tožniku in toženi stranki, ki zoper sklep nista vložila pritožbe, zato je ta postal pravnomočen. V nadaljevanju pa je sodišče izdalo zamudno sodbo, kjer ni upoštevalo delnega umika tožbe in svojega pravnomočnega sklepa ter je odločilo, da se postopek za plačilo 500,00 EUR iz naslova plače za mesec februar ustavi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in razveljavilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 500,00 EUR bruto.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da je ukinila organizacijsko enoto - podružnico, posledično pa tudi delovno mesto pomočnika direktorja, zato je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Za odločitev o utemeljenosti odpovednega razloga zaradi prenehanja potrebe po delu tožnice ni odločilno le poimenovanje delovnega mesta in pisni zapis delovnih nalog za določeno delovno mesto v pogodbi o zaposlitvi, temveč tudi dejansko izvrševanje delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi in akt o sistemizaciji praviloma pokriva za dejansko izvrševanje delovnega razmerja, možno pa je dokazovati tudi nasprotno. Tožnica je v postopku zatrjevala in dokazovala, da je opravljala dela in naloge direktorja podružnice, čeprav je imela pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja. Vendar pa je tožena stranka z reorganizacijo ukinila celotno organizacijsko enoto - podružnico, kar pomeni, da je prenehala potreba po delu na vseh delovnih mestih v tej enoti. Iz tega razloga za razsojo v konkretnem primeru niti ni pomembno, ali je tožnica dejansko opravljala dela in naloge na delovnem mestu direktorja podružnice. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
plačilo plače - regres za letni dopust - dnevnice - dogovor o plačilu
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo (14 % od prometa), ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedno priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti -
Tožnik je storil vseh pet očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem, ko strankam, ki so kupovale in z gotovino plačale blago, ni izdal in vročil ustreznih računov za te nakupe. V vseh očitanih primerih je tožnik po odhodu stranke posegel v odprte, še nezaključene račune in iz njih v nasprotju z navodili delodajalca (ki jih je poznal) izbrisal posamezne postavke za kupljeno blago. Te račune je nato sicer izdal, vendar niso vsebovali vseh postavk za blago, ki je bilo s strani strank dejansko kupljeno. Posledica tožnikovega ravnanja pa je bil tudi gotovinski višek v vrednosti postavk, ki jih je tožnik iz računov izbrisal in zato niso bile evidentirane. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je prišlo zaradi tožnikovega ravnanja do popolne izgube zaupanja s strani tožene stranke.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-2, 226, 238, 238/2. OZ člen 427, 434, 434/1, 434/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – izvršilni naslov – sodna poravnava – nedenarna terjatev – prevzem izpolnitve – kreditna pogodba – dolžnost podati izjavo volje – prevzem dolga
Višje sodišče ugotavlja, da je obveznost dolžnice poplačati kredit, ki ga je najel upnik, po svoji vsebini pravno okvalificirana kot prevzem izpolnitve, ki je urejen v 434. členu OZ. Po tej določbi se izpolnitev prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.
V predmetni zadevi iz spornega dela sodne poravnave izhaja, da je dolžnica v vlogi prevzemnice izpolnitve in je kot taka zavezana opraviti izpolnitev namesto upnika tega izvršilnega postopka (kot dolžnika banke iz naslova omenjene kreditne pogodbe). Upnik tega postopka na podlagi prevzema izpolnitve ni bil razbremenjen obveznosti izpolnitve v razmerju do banke in banka lahko kljub prevzemu izpolnitve še naprej terja (le) upnika tega izvršilnega postopka.
Tudi alternativno določena obveznost iz sodne poravnave, da bo dolžnica uredila prenos kredita po sporni kreditni pogodbi tako, da bo upnik prost vseh obveznosti po njej, ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi bilo mogoče terjati dolžnico za izpolnitev nedenarne obveznosti. Gre za izjavo volje, ki se jo zahteva od dolžnice, se ta obveznost skladno z drugim odstavkom 238. člena ZIZ šteje za izpolnjeno z dnevom zapadlosti sodne poravnave.
Tožeča stranka je dne 21. 4. 2015 po odvetniku vložila revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1565/2014 z dne 12. 3. 2015 in ji priložila pooblastilo za zastopanje, ki je datirano z datumom 15. 4. 2015. To pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je tožeči stranki že nastala pravica do vložitve revizije. Tožeča stranka v zvezi s predloženim pooblastilom utemeljeno opozarja, da pooblastilo izpolnjuje vse formalne zahteve, ki jih za pooblastilo, ki je podlaga za vložitev revizije, predpisuje ZPP. V drugem odstavku 95. člena ZPP je tako določeno, da mora odvetnik ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Ta pogoj pa je pri konkretnem pooblastilu izpolnjen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
ugovor tretjega - dopustnost izvršbe na predmetu - predmet izven pravnega prometa - uradni preizkus sklepa o izvršbi
Četudi bi se navedbe tretjega v ugovoru tretjega glede pravnega statusa nepremičnine izkazale za resnične, to ne bi moglo privesti do drugačne odločitve v zvezi z ugovorom tretjega, saj po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru odločanja o ugovoru tretjega sodišče prve stopnje ne opravlja več uradnega preizkusa sklepa o izvršbi, ki je predpisan v drugem odstavku 55. člena ZIZ in ga je sodišče prve stopnje dolžno opraviti ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZPP člen 112, 112/8, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
odgovor na tožbo poslan nepristojnemu sodišču – očitna pomota odvetnika – neprava (zavrnilna) zamudna sodba – sklepčnost – odpravljiva nesklepčnost – nasprotje dokazov – kontumacijski postopek – razpis naroka – kontradiktorni postopek
Ni šlo za očitno (pisno) pomoto pri vlaganju vloge, saj ta ni bila zgolj poslana na nepristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ampak je bila nanj tudi naslovljena.
V primeru, ko sodišče ugotovi nasprotje med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi, ne sme izdati zavrnilne zamudne sodbe, ampak mora izvesti kontradiktorni postopek.
Tožena stranka je tako imela pred izdajo sklepa stečajnega sodišča obligacijski zahtevek zoper tožečo stranko na vrnitev depozitov, torej veljavno pravno podlago za vračilo depozitov in je ta pravna podlaga obstajala tudi po razveljavitvi sklepa stečajnega sodišča, kakor to utemeljeno pritožbeno navaja tožena stranka. Dejstvo, da je tožeča stranka to svojo obveznost po vračilu depozitov izpolnila na podlagi izdanega sklepa stečajnega sodišča in da je bil ta sklep razveljavljen, na obstoj pravne podlage, kot ta izhaja iz pogodbenega razmerja, ne more imeti vpliva. S tem, ko je tožeča stranka toženi stranki deponirana sredstva vrnila, je tako izpolnila le svojo obveznost iz okvirne pogodbe in na njeni podlagi sklenjenih depozitnih poslov, torej je izpolnila le dolgovano obveznost, zato ne more biti govora o kakšnem neutemeljenem premiku premoženja zaradi katerega bi bila obogatena ena in prikrajšana druga stranka, kar je predpostavka za nastanek zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve.
Razveljavljen sklep je bil le sredstvo prisile, ne pa pravna podlaga obveznosti tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je obseg priposestvovane služnosti ugotovilo v krajših dolžini in širini, kot je to s tožbenim zahtevkom terjal tožnik. Točke, ki jih je določil izvedenec, je uporabilo zgolj kot pomagalo za razmejitev med delom poti, za katerega je tožnik služnost dokazal, in tistim delom te poti, kjer priposestvovanja služnosti ni dokazal, jo je pa zatrjeval. S takim ravnanjem ni dosodilo nič več, kot je tožnik zahteval, niti nekaj drugega, temveč je prisodilo manj in ostalo znotraj tožbenega zahtevka, ki ga je začrtal tožnik.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi tožnici (članici kabinskega osebja) očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da na določeni relaciji ni izvajala prodaje določenih komercialnih artiklov (6 zavojev cigaret) potnikom na letalu, temveč je odplombirala voziček z artikli in beležila prodajo potnikom, čeprav je te cigarete vzela sama ter tega blaga ob carinski kontroli ni predložila carinskemu organu. Ker tožena stranka očitanih kršitev ni dokazala, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081996
OZ člen 102. ZPP člen 185, 185/1, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke – razširitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ugovor zaradi pobota
Tožeča stranka je spremenila tožbo, tožena pa je spremembi nasprotovala. Sodišče o spremembi tožbe ni odločilo ne s posebnim sklepom niti takega (procesnega) sklepa ne vsebuje izpodbijana sodba. O razlogih za dopustitev spremembe tožbe tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni najti ničesar. Ker je sodišče razsodilo o tožbenem zahtevku po spremenjeni tožbi, tožena stranka utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka.
Verodostojnost priče lahko sodišče preveri samo z ustnim zaslišanjem. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje neposredno zaslišati pričo (mladoletno A.A.) in se ne bi smelo zadovoljiti zgolj z branjem njene izpovedbe, ki jo je ta podala v drugem - predkazenskem postopku. Načelo ustnosti in neposrednosti načelno narekuje neposredno soočenje sodnika s pričo, saj si na ta način lahko ustvari neposreden oziroma verodostojen vtis o prepričljivosti oziroma neprepričljivosti izpovedovanja. Ker tovrstna procesna aktivnost v postopku ni bila opravljena, tudi iz obrazložitve sodbe prvostopnega sodišča ne more biti razvidna takšna procesna metodologija, ki bi lahko z zadostno zanesljivostjo odpravila empirični dvom o odločitvi sodišča. Zato v spornem primeru tudi ne gre le za vprašanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, temveč za napako v procesnem pristopu pri izdelavi dokazne ocene. Dokazna ocena tako ne dosega zahtevanega procesnega standarda iz 4. člena ZPP in je to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Med podanimi razlogi dejansko ni nobenega takšnega, ki bi pojasnjeval ali utemeljeval obstoj katerega od relevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku v tem delu in ki bi utemeljil uporabo določene materialnopravne podlage za ugotovitev nastanka obravnavane služnostne pravice, izstavitve zemljiškoknjižne listine za njeno vknjižbo in prepoved bodočega poseganja tožeči stranki v to služnostno pravico, kar predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Plačilni nalog je dokaz, s katerim bi bilo plačilo mogoče dokazati, ni po edini dokaz, ki dokazovanje plačila omogoča. Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo posameznih dokazov oziroma posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – višina odškodnine – poškodbe glave in možganov – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – akontacija odškodnine
Tožnik je v pritožbi utrpel obtolčenino možganov na desnem senčnem predelu, krvavitev pod mehko možgansko ovojnico na desni strani, zlom lobanje v desnem senčno temenskem predelu, odrgnine in udarnine prsnega koša po levi strani levega komolca, udarnina glave v desnem temenskem predelu, udarnina nosu, zlom prvega ledvenega vretenca. Primerna odškodnina za prestalo škodo je 40 povprečnih plač.
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP). Vročilnica predstavlja javno listino v smislu določbe prvega odstavka 224. člena ZPP, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ob upoštevanju določbe 4. odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Ker toženec dokazuje, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, je treba z gotovostjo ugotoviti, da sta bili vročitvi pisanj (tožba in zamudna sodba) opravljeni pravilno. Sodišče prve stopnje se do dokaznih predlogov ni opredelilo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Zakon v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki uveljavlja prosti preudarek (413. člen ZPP). Pri uporabi tega pa se kot izhodiščno načelo ne izkazuje načelo uspeha, ampak načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073556
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo stroge formalne legalitete
Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja 29. člen ZJN-1, ki taksativno našteva primere v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Pri tem velja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in jo treba kot takšno restriktivno razlagati, zanjo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih mora utemeljiti in dokazati naročnik, tj. tožeča stranka.