DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014519
OZ člen 150. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - pasivna legitimacija - stvarna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu solidarno od prvotožene stranke (delodajalca), drugotožene stranke (zavarovalnice) in tretjetožene stranke, ki je bila imetnica stroja, na katerem je prišlo do poškodbe. V konkretnem primeru gre za odškodninski spor, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po točki c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana pristojnost delovnega sodišča tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica. Drugotožena stranka zato v pritožbi neutemeljeno ugovarja stvarni pristojnosti sodišča prve stopnje v tem sporu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014456
ZDR-1 člen 177, 177/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda
Tožeča stranka kot toženkin bivši delodajalec od toženke vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zato, ker je morala plačati zavarovalnici negativno provizijo zaradi prekinitve štirih pogodb za življenjsko zavarovanje, ki jih je s strankami sklenila toženka v času, ko je bila zaposlena pri njej na delovnem mestu „pomožni zavarovalni posrednik“ in za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi izpada pričakovanega dobička.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je nastala zatrjevana škoda zato, ker naj bi jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila toženka. Tožeča stranka namreč v postopku ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana kakršnakoli odgovornost toženke za nastalo škodo. Zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7. ZZVZZ člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 48, 48/3. ZIS člen 91.
začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - nadomestilo - napitnina - dodatek za izravnavo plače - sestavni del plače
Napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače za čas bolniškega staleža po 137. členu ZDR.
Dodatek za izravnavo plače, kot je bil določen v sporazumu med toženo stranko in reprezentativnimi sindikati, predstavlja del plače, ki se, če je bil s plačo izplačan, upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače v času bolniškega staleža (137. člen ZDR).
povrnitev nepremoženjske škode – odmera odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – poškodbe okolčja in stegnenice – pravdni stroški – končni uspeh
Pritožbeno sodišče je presojalo odškodnino kot celoto, saj, ko tožnica postavi denarni zahtevek za nepremoženjsko škodo in sodišče to presoja, tožnica dobi skupni denarni znesek za vse pravne naslove.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, kot je (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Okoliščina, da je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno (predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil zavrnjen, plačilo sodne takse pa odloženo), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu, ki pa jih tožena stranka ni navedla.
duševno zdravje – omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – duševna bolezen – manija
Po mnenju izvedenca gre pri pridržanki, ki je že enajstič sprejeta na zaprti oddelek, za duševno bolezen, zaradi katere je pacientka trenutno v fazi manije. Njeno vedenje, tudi na odprtem oddelku, kjer se je prej hospitalno zdravila, je bilo takšno, da si je povzročala tako materialno kot socialno škodo in zato potrebuje nadaljnje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku.
najem sobe – izpraznitev samske sobe – tožba na izpraznitev prostorov – tožba na sklenitev najemne pogodbe – teorija realizacije
Zgolj na osnovi dolgoletne uporabe ležišča oz. sobe ni mogoče sklepati na obstoj podlage (pravnega naslova) za uporabo samske sobe. Tudi dejstvo, da toženec za uporabo sobe plačuje, ni podlaga za vzpostavitev pogodbenega (najemnega) razmerja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060844
OZ člen 148, 148/2, 169, 352, 352/1. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 33, 34a.
višina škode – popolna odškodnina – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost župana – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Potrebne trditvene podlage o višini škode tožeča stranka zavestno ni podala zaradi zgrešenega materialnopravnega naziranja, čeprav je bila na možnost uporabe pravil o popolni odškodnini in s tem povezano vprašanje odločilnih dejstev opozorjena že z ugovorno podlago tožene stranke. Zato se na neopravljeno materialnoprocesno vodstvo in kršitev pravice do izjave ne more sklicevati. Nadaljnja opozorila sodišča na dopolnjevanje trditvene podlage niso bila potrebna.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/3, 198, 198/5. SPZ člen 120.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - vrstni red terjatev - prednostne terjatve - prednost pri poplačilu terjatve - terjatev iz naslova zakonite preživnine - obseg prednosti
Omejenosti poplačila terjatev iz 3. točke. prvega odstavka 197. člena ZIZ na obdobje enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu se ne nanaša na terjatve iz naslova zakonite preživnine. Zato je treba prednostno poplačati tudi tiste zapadle, neplačane obroke preživnine, ki so zapadli v plačilo v obdobju, daljšem od enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zamuda – zakonske zamudne obresti – odločanje po prostem preudarku – enakovrednost dokaznih sredstev – dokazna pravila
Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna oziroma ker ne veljajo nobena dokazna pravila, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, ne drži, da tožnica obstoja škode in vzročne zveze ne bi smela dokazovati s svojim zaslišanjem in zdravstveno dokumentacijo, ki sta sicer po presoji pritožbenega sodišča primerna dokaza za dokazovanje navedenih dejstev, temveč, da bi bila dolžna predlagati tudi dokaz z izvedencem.
Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje pravdnih strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke in ugovore.
poprava tožbe – poprava naslova tožene stranke v tožbi – pozivni sklep – združitev pravd
S tem, ko sodišče prve stopnje ni dopustilo poprave tožbe, je kršilo je 108. člen ZPP. To določilo sodišču nalaga – ne samo, da popravo nerazumljive in nepopolne tožbe dopusti – ampak celo, da stranko k taki popravi pozove.
Odškodninski zahtevek tožnice je zastaral. Triletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ je začel teči v začetku leta 2009, z vložitvijo tožbe leta 2011 pa zastaranje odškodninskega zahtevka po 131. členu OZ ni bilo pretrgano. V tožbi je namreč tožnica uveljavljala svoj zahtevek proti toženki kot družbenici zgolj na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, zahtevek na podlagi 1. odstavka 131. člena OZ pa šele v pripravljalni vlogi z dne 8. 5. 2013. S tem je spremenila tožbo, saj je začela uveljavljati povsem drugo dejansko podlago. Zastaranje odškodninskega zahtevka bi bilo prvič pretrgano šele z navedeno spremembo tožbe, vendar je odškodninski zahtevek pred tem že zastaral.
Nepravilno je stališče, da sta toženki zato, ker ju tožba obravnava kot solidarni dolžnici, tudi enotni sospornici. O tem, kdaj so stranke (na aktivni ali pasivni strani) enotni sosporniki, določajo pravila materialnega prava. Stranke so enotni sosporniki takrat, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike. V tem primeru se štejejo za enotno pravdno stranko, in se učinek dejanj vsakega od njih razteza tudi na druge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060853
OZ člen 294, 295, 295/1. ZPP člen 8.
določnost tožbenega zahtevka – pogodbene obresti – obrestna mera, ki jo plačuje banka v kraju izpolnitve – dokazna ocena
Tožbeni zahtevek, po katerem naj se pogodbene obresti obračunajo po bančni obrestni meri za potrošniške kredite, kot jo je uporabljala N., d. d., je določen.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – sklep o preizkusu terjatev – priznana terjatev – nadaljevanje pravdnega postopka – učinek pravnomočnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek in je njegova terjatev v stečajnem postopku priznana s sklepom o preizkusu terjatev, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Če je terjatev dokončno priznana, je o njej pravnomočno odločeno.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe v roku - dostava popravljene tožbe z zamudo - opravičeni razlog za zamudo - odsotnost razlogov za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzivni rok - subjektivni rok - prenehanje vzroka za zamudo - prepozen predlog
Pritožnik bi lahko posledice zamude s sklicevanjem na te razloge eventuelno odstranil z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storil.
Če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če dokaže, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070906
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – pravica do izjave
Tudi če toženec ni vložil nasprotne tožbe, to še ne pomeni, da je tožničin tožbeni zahtevek v celoti utemeljen in da ji sodišče ne more prisoditi manj, kot zahteva.
stroški obratovanja – stroški upravljanja – subrogacija – funkcionalnost stavbe – pravni interes za izpolnitev obveznosti – zastaralni rok – občasne terjatve
Terjatve upravnika iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem imajo (lahko) pravno naravo verzijskega zahtevka. Kljub temu pa to ni edina pravna podlaga, na kateri je upravnik lahko (ne)upravičen do povračila tovrstnih stroškov. Razen tega je namreč takšnim zahtevkom mogoče ugoditi tudi skladno z določbami o subrogaciji, v določenih primerih pa celo skladno z določbami o poslovodstvu brez naročila. Katero pravno podlago je potrebno uporabiti v posameznem primeru, je odvisno od trditev, ki jih v zvezi s tem podajo pravdne stranke. Pri tem se določbe o verziji uporabljajo zgolj v primeru, ko pravo upravičencu ne daje nobenega drugega pravnega varstva.
odpravnina - predsednik upravnega odbora - prenehanje mandata - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - višina odpravnine
Stališče sodišča prve stopnje, da predsedniku upravnega odbora (tožniku) v skladu z 284. členom ZGD-1 odpravnina pripada le, če jo določi statut ali skupščina, je materialnopravno zmotno. Navedeni člen namreč ureja le plačilo za delo članov upravnega odbora delniške družbe, odpravnina pa ne predstavlja plačila za delo niti po določbah ZGD-1 niti po določbah ZDR. Čeprav je odpravnina plačilo, ki je povezano z opravljanjem (preteklega) dela, ni plačilo za delo. Predstavlja zgolj nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja določene funkcije v gospodarski družbi, do katere ni prišlo po krivdi delavca oziroma člana organa vodenja ali nadzora. Ker ZGD-1 ne prepoveduje odpravnine zaradi prenehanja funkcije predsednika upravnega odbora, veljavno sklenjena Pogodba o članstvu v upravnem odboru pa določa, da je tožnik upravičen do odpravnine, je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Ker se je zoper toženo stranko pričel postopek prisilne poravnave, se višina odpravnine določi ob upoštevanju sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0077939
ZDen člen 66. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. OZ člen 171, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 158.
zastaranje terjatev – začetek teka zastaralnega roka – opustitev izvedbe spremembe zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti – prispevek oškodovanca – privolitev oškodovanca – stroški postopka – umik tožbe
Če bi upravna enota predlagala spremembo v zemljiški knjigi bi se neizvršljivost denacionalizacijskih odločb nemudoma ugotovila, kar bi tožeči stranki omogočilo, da ustrezno ukrepa. Opustitev uslužbenca upravne enote je zato v vzročni zvezi z nastalo škodo in niti ni pravno pomembno, ali sta denacionalizacijski odločbi nični, ali pa ju je bilo treba zgolj dopolniti v smeri, da bi bili sposobni za vpis v zemljiško knjigo.
Čeprav je tožeča stranka v drugih sodnih postopkih uspela ubraniti svojo lastninsko pravico in je s tem preprečila nastanek bodoče škode, za katero bi bila sicer odgovorna tudi tožena stranka (in je za ta del umaknila tožbo), pa v veljavnih procesnih določbah ZPP ni najti opore za sklep, da je mogoče stroške konkretnega pravdnega postopka naprtiti v plačilo toženi stranki, ker je prišlo do umika tožbe, ker vtoževana (bodoča) škoda ni nastala zaradi ravnanj tožeče stranke (ne tožene).