Po ugovoru tožene stranke na glavni obravnavi, da faktur, na katere se sklicuje, tožeča stranka in predložila, je prvostopno sodišče pozvalo tožečo stranko, naj jih predloži, tožeča stranka pa tega ni storila do konca glavne obravnave. Glede na to, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke, sklicujoč se na določilo 219. čl. ZPP/77 kot neutemeljen zavrnilo.
1. Čeprav zdravnica ni tožnice izrecno opozorila, da je njen bolniški stalež zaključen dne 21.11.1997 in da mora dne 24.11.1997 v službo, to ne opravičuje njenega izostanka od 24.11.1997 dalje, saj je bil datum zaključenega bolniškega staleža v bolniškem listu jasno zapisan. Tožnici je bilo nedvomno znano, da je o njenem staležu odločala zdravniška komisija, ki staleža za naprej ni odobrila, zato ni imela podlage za prepričanje, da ji je stalež odobren za naprej in je neopravičeno izostala. 2. Formulacija izreka sodbe, da sodišče "potrjuje sklepe delodajalca", je sicer neustrezna, vendar ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, saj iz vsebine celotnega izreka izhaja, da je sodišče zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP v zadnjem odstavku 73. člena ne predvideva posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne. Ker pa je upnik zahteval izločitev v stečajnem postopku, v katerem končna odločba v smislu 2. odstavka 363. člena ZPP ni predvidena, za vprašanje pravice pritožbe zoper izpodbijani sklep, določilo 15. člena ZPPSL, ki napotuje na smiselno uporabo določil ZPP, ni uporabljivo.
ZPP res predvideva, da o zahtevi stranke za izločitev sodnika odloči predsednik sodišča (1. odstavek 73. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZPPSL). O izločitvi predsednika stečajnega senata bi tako moral odločiti predsednik sodišča. Ker pa stečajnega dolžnika zastopa njegov sin, je podan razlog za izločitev predsednika po določilu 3. točke 70. člena ZPP. Zato je predsednik sodišča ravnal skladno z določilom 1. odstavka 71. člena ZPP, ko si je za odločitev o odločitvi predsednika stečajnega senata določil namestnika.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Glede na zatrjevani obseg kriminalne dejavnosti 19-letnega obtoženca, ki naj bi v štirih mesecih storil kar 22 kaznivih dejanj zoper premoženje ter naj bi enega od njih izvršil komaj nekaj ur po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, izkazana pa je tudi sorazmernost z doslej prebitim časom v priporu, v katerem se obtoženec nahaja že šest mesecev, še posebno, ker bo kazenski postopek zaključen na naslednji glavni obravnavi.
ZIZ člen 9, 9/1, 9, 9/1. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
pravočasnost pritožbe
Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v sredo 29.12.1999 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti (RR 00326 051 2 SI) dne 30.12.1999. Pritožba je bila vložena po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna.
Določilo 296. čl. ZPP/77 ima namen varovati stranko, ki zaradi svojega neznanja in nevednosti ni sposobna uresničevati svojih pravic v pravdnem postopku. Tožena stranka je v pravdi pooblaščenca imela, o glavni obravnavi pa je bila tudi pravočasno obveščena in je imela možnost, da si zagotovi zastopanje. Kršitev 296. čl. ZPP/77 pa ni podana tudi iz razloga, ker se je direktor tožene stranke na obravnavi jasno in določno izjavil o zadevi. Tudi ugovor pasivne legitimacije je trditev. Sodišče v pravdnem postopku dejanskega stanja ne ugotavlja po uradni dolžnosti, materialno pravo pa ugotavlja samo v okviru zatrjevanih dejstev.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji nikoli ni oporekala pasivne legitimacije, zato pritožbeno sodišče tega ugovora kot prepovedane pritožbene novote v smislu 496.a čl. ZPP/77 ni vsebinsko obravnavalo.
Pritožbeno pojasnjevanje, da je toženec le zaposlen pri podjetju F. se izkaže za neupoštevno, saj je "Gostilna F." v predlogu očitno navedena le zaradi vročanja sodnih pošiljk tožencu na njegovem delovnem mestu.
Neutemeljena je pritožnikova zahteva za povrnitev stroškov pregleda zadeve po tar. št. 33/1a Odvetniške tarife, saj v konkretnem primeru ne gre za posebno opravilo in je plačilo za to opravilo zajeto že v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Prav tako je neutemeljena zahteva za povrnitev stroškov opominjanja ter poizvedb o zavarovanju na ZZZS, saj ti dve opravili nista potrebni za vložitev predloga za izvršbo, pač pa je utemeljena upnikova zahteva za povrnitev stroškov fotokopiranja, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo upniku priznati.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-3, 71/1-5, 71, 71/1, 71/1-3, 71/1-5.
odlog izvršbe
Za odlog izvršbe po prvem odst. 71. čl. ZIZ zadostuje, da poleg izkazane verjetnosti nastanka znatnejše škode, izpolnjen eden izmed določenih zakonskih pogojev iz 1. do 8. točke, med njimi torej tudi, da je dolžnik vložil ugovor, pri čemer pa citirano zakonsko določilo ne zahteva, da bi v primerih, ko kot izvršilni naslov nastopa arbitražna odločba, bilo potrebno upoštevati zgolj v 3. tč. citiranega člena določen zakonski pogoj vložitve tožbe za razveljavitev te arbitražne odločbe. Če je upnik tuja pravna oseba v likvidaciji, je s tem izkazana verjetnost, da bi dolžnik z izvršbo, ki predstavlja plačilo visokega denarnega zneska, lahko pretrpel znatnejšo škodo.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 40, 40/3. ZLPP člen 48a, 48c, 48a, 48c.
vrednost spornega predmeta
Domet zadnjega dela 10. točke 48.a čl. ZLPP je le v obsegu lastninskih preoblikovanj s podobnim efektom, kot je bistven za prve tri dejanske stanove iz 10.točke 48.a čl. ZLPP - namreč različno in nerealno ovrednotenje družbenega in zasebnega. Sodišče druge stopnje ne more samo korigirati vrednosti spora. To lahko po 3.odst. 40.čl. ZPP/77 stori le prvostopno sodišče v začetnih fazah postopka.
Kar se tiče stroškov postopka, posledice umika tožbe v mandatnem postopku ne morejo biti drugačne od tistih v rednem postopku. Te pa so urejene v 158. čl. ZPP. Tožena stranka sicer pravilno opozarja na določilo 1. odst. 456. čl. ZPP, po katerem takrat, kadar tožnik umakne tožbo, sodišče razveljavi sklep o izvršbi. Vendar ker rezultat ne bi bil prav nič drugačen, če bi prvostopno sodišče v celoti razveljavilo izdan sklep o izvršbi in nato s posebno odločbo naložilo toženi stranki v plačilo potrebne stroške do umika, ta relativna kršitev določil pravdnega postopka na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča ni imela vpliva.
Sodnega postopka za ureditev meje ni mogoče predlagati, če je bila v upravnem postopku pred geodetsko upravo na podlagi sporazuma lastnikov mejnih zemljišč prenešena posestna meja v naravo na podlagi katastrskih podatkov in če se ne zatrjuje spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je tako določena meja postala sporna.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
obrazložitev sodbe
Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da ni mogoče preizkusiti, v kolikšnem delu je tožeča stranka z zahtevkom uspela, saj je sodišče celo samo napravilo obračun obresti (priloga C/1), ki so bile z izpodbijano sodbo tožeči stranki prisojene in ga je tožena stranka, kot izhaja iz povratnice (pri list.št. 20), skupaj s sodbo tudi prejela. Izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe sta torej dovolj jasna, da je bilo sodbo mogoče preizkusiti. Izrecno uveljavljanji pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podan.
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditev, da beton ni bil vgrajen, sama po sebi ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo, da je resnična. Dolžnik v ugovoru namreč ne zatrjuje, da bi bilo plačilo betona pogojeno z vgradnjo.
pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - ničnost
Pogodba, ki jo sklene oseba brez pooblastila, neupravičeno zastopani pa je tudi naknadno ne odobri, je neobstoječa. Če je na podlagi takšne pogodbe neupravičeno zastopani prizadet v kakšni svoji pravici, je upravičen najmanj do takšnega varstva, kot bi ga bil deležen pri nični pogodbi po 104. členu ZOR.
ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog - nepopolna vloga - dopolnitev predloga
Ni utemeljena pritožbena trditev, da je sodišče dejansko stanje narobe ugotovilo, ker je bila taksa za predlog za izvršbo plačana, saj je upnik takso plačal po izteku dodatnega 15-dnevnega roka za plačilo takse in po izdaji sklepa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
V skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZIZ sodišče prve stopnje ugovor tretjega vroči upniku. Če ta v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, mora izvršilno sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ, napotiti vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa, ne glede na predlog z dne 27.11.1992, prepisalo zakonski tekst 3. odst. 60. člena ZIP. Tak izrek pa ni dovolj določen in zato nerazumljiv. Poleg tega je glede oznake dolžnika izrek izpodbijanega sklepa tudi sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka ugodilo predlogu Obrtne zadruge Galeb Izola, v 2. odst. pa upniku naložilo, da mora vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil, Obrtni zadrugi Galeb Cerknica. Ob tem pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo razmerja med navedenima osebama. Zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Sodišče je priznalo tožeči stranki izvedenino v celoti, čeprav je bila v pravdi sporna le višina odškodnine, tožeča stranka pa je z zahtevkom le delno uspela, saj je bil strošek za pravdo potreben ne glede na odstotek uspeha.