glavna obravnava v odsotnosti toženca - vabilo na glavno obravnavo - javna listina
Tisti del potrdila o vročitvi, ki ga je sestavilo sodišče, namreč vsebina sodne pošiljke, je javna listina (230. čl. ZPP/77). Dokazne moči javne listine pa zgolj trditve pritožnice, češ da vabila na narok ni prejela, ne morejo omajati (prim. 3. odst. 230. čl. ZPP/77). Da je tožena stranka prejela 18.3.1999 sodno pošiljko, naslovljeno nanjo, pa potrjuje, kot je bilo že zapisano, zlasti njen žig na potrdilu. Drugačne zgolj pavšalne pritožbene trditve, ne morejo vzbuditi dvoma v to okoliščino.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - velika tatvina
Priznanje obtoženca na glavni obravnavi, ko mu je bilo kaznivo dejanje nedvomno dokazano z ostalimi dokazi, ne more imeti kakšne posebne teže in zato tudi ne predstavlja takšne olajševalne okoliščine, ki bi opravičevala znižanje izrečene kazni, kot to meni obtoženec v svoji pritožbi.
Sodišče druge stopnje ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka, ki je v najemni pogodbi označena kot najemodajalec, tudi lastnik spornega stanovanja. Tako je nedvomno aktivno legitimirana, da vloži tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.
Pri mesečni pokojnini, ki v povprečju presega 100.000,00 SIT, stranka lahko plača sodno takso v znesku 18.000,00 SIT, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje in preživljanje še ene osebe; še posebej, ker gre za enkratno obveznost.
V obravnavanem primeru, ko tožnik zatrjuje originarni način pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, gre za spor iz vrste sporov, naštetih v 44. členu ZZK. Zato so podani pogoji za dovolitev zaznambe spora.
ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog - nepopolna vloga - dopolnitev predloga
Ni utemeljena pritožbena trditev, da je sodišče dejansko stanje narobe ugotovilo, ker je bila taksa za predlog za izvršbo plačana, saj je upnik takso plačal po izteku dodatnega 15-dnevnega roka za plačilo takse in po izdaji sklepa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Tožeča stranka bi bila dolžna povrniti toženi stroške v nižjem znesku, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. To pa pomeni, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopno odločitev o stroških.
Upoštevaje določbo 1. odst. 14. lena ZST tožeča stranka s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, vloženimže po pranvomočnem koncupostopka, ne bi mogla več doseči nobenega želenega učinka (namreč oprostitve kakšrnekoli njeneže nastale taksne obveznosti za nazaj) - in to celo niti v primeru, da bi bilo njenemu preldogu za taksno oprostitev ugodeno. Zato za taksno oprostitev ob vložitvi predloga ni imela pravnega interesa.
Pravilnik o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 24/91 in 14/92) v 28. členu določa, da mora štipendist predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za vsako šolsko leto posebej; če tega ne izpolni, se mu štipendija ne izplačuje, doker dokazil ne predloži. Če se toženka ni več šolala, tudi ni mogla predložiti potrdil o izpolnjevanju pogojev. Če tega ni storila, pa tožeča stranka štipendije toženki za to šolsko leto ni bila dolžna izplačati - kar terja presojo z vidika določbe 211. člena zOR, po kateri tisti, ki plača nekaj, za kar ve, da ni dolžan, tega ne more zahtevati nazaj.
Naravni jarek v kampu oz. njegovi neposredni soseščini, ki je neosvetljen in nezavarovan, je nevarna stvar in pomeni povečano nevarnost za goste kampa.
Tožnica, ki je že leto dni pred zatrjevanim motilnim dejanjem opustila dotedanji način izvrševanja soposesti na stanovanju (v stanovanje je prihajala le na obisk otrokoma, ni imela ključev vhodnih vrat), je soposest stanovanja izgubila.
Pojem življenja v skupnem gospodinjstvu je širši od pojma zakonske skupnosti, kot je opredeljena v 6. odst. 126. čl. KZ, zato za zaključek, ali je storilec živel z oškodovanko v skupnem gospodinjstvu, ni potrebno ugotavljati, ali je šlo za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, pač pa le, ali glede na objektivne (ekonomska skupnost, skupno bivanje, delitev stroškov) in subjektivne (namen obeh živeti v skupnem gospodinjstvu) okoliščine mogoče sklepati, da je šlo za skupno gospodinjstvo.
splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - vzročna zveza - novi dokazi v pritožbi
Toženec je trdil, da nastanek škode ni v zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, kar je okoliščina, zaradi katere zavarovanec kljub temu, da je v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola, ne izgubi svojih zavarovalnih pravic (1.tč. 2. odst. 3. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-93). Resda v dokaz teh svojih zatrjevanih dejstev ni predložil dokazov, vendar pa to stori sedaj v pritožbi s tem, da predlaga izvedenca cestnoprometne stroke in zaslišanje dveh prič o okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nesreče. Predlaganje novih dokazov v pritožbi je po določilu 1. odst. 352. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) dopustno, pritožbeno sodišče pa sodi, da so predlagani dokazi relevantni in kažejo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (2. odst. 355. čl. ZPP/77).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delno plačilo
Dolžnik v ugovoru trdi, da je poravnal vse svoje obveznosti, vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču predloži le dokaz o plačilu 88.200,00 SIT, ki jih je na račun upnika vplačal dne 25.10.1999. Glede preostanka izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta del svoje obveznosti poravnal.
Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen le glede glavnice v znesku 88.200,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas po izvršenem plačilu.
Po čl. 169/2 ZPP/99 je treba predlogu za opustitev plačila sodnih taks predložiti v tem členu navedena dokazila in ker predlaateljica tudi kljub pozivu sodišča le-teh ni predložila v naknadnem roku (niti jih ne prilaga v pritožbi, v kateri se sklicuje na časovno neustreznost naknadnega roka, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za opustitev.