ZPP člen 165, 165/3, 318, 338, 338/1, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 350, 350/2. ZDR člen 36a, 36f. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3.
Če je tožnik zahteval odpravnino po 36.a členu z upoštevanjem njegove bruto plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, po Kolektivni pogodbi za dejavnosti kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96) pa mu pripada neto plača, niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, če v tožbi ni podatkov o njegovi neto plači
trajni presežek - samostojni podjetnik posameznik - odjava dejavnosti
Če se ukine oz. preneha le del dejavnosti samostojnega podjetnika, ki kot samostojni podjetnik še nadaljuje z opravljanjem drugih dejavnosti, lahko delavcu preneha delovno razmerje na podlagi 36.e člena ZDR in drugih določb III. poglavja istega zakona, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja zaradi trajnega prenehanja potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov pri delodajalcu, ne pa na podlagi 125. člena ZDR.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
V sklepu o pridržanju mora sodišče ugotoviti oba razloga za pridržanje, in sicer: obstoj duševne bolezni in enega od razlogov, zaradi katerih se lahko omeji svoboda gibanja pridržane osebe. V postopku mora sodišče pridržano osebo zaslišati, če je to mogoče. Če zaslišanje ni mogoče, mora v odločitvi sodišče pojasniti razloge zakaj zaslišanje ni mogoče.
Če sodišče prve stopnje zavrže tožbo izven glavne obravnave, ker šteje, da tožba ni popolna oz. ne obsega določenega oz. določljivega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa ne more vrniti zadeve pred spremenjeni senat sodišča prve stopnje, ker glavna obravnava sploh še ni bila opravljena.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 360, 360/1, 360/3.
zastaranje postopka
Ugovor zastaranja postopka (pravilno terjatve) je tožeča stranka uveljavljala šele v pritožbenem postopku. Po določilu 3. odstavka 360. člena ZOR se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. To določilo uvršča ugovor zastaranja v trditveno podlago strank.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 7, 7/2, 89, 7, 7/2, 89.
disciplinska kršitev - konkurenčna prepoved
Soustanoviteljstvo gospodarske družbe, ki opravlja enako dejavnost kot zavod, v kateri je delavec - soustanovitelj zaposlen (zobotehnika), samo po sebi še ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. odstavku 7. člena ZDR - kršitev konkurenčne prepovedi, zato delavec ni odgovoren za očitano disciplinsko kršitev.
Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso nenadni razlogi, ki bi toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki bi se nameravala udeležiti obravnave, to preprečili.
Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo deloma spremenila istovetnost prvotnega zahtevka (1.odst. 191. čl. ZPP/77): toženi stranki je očitala še "grobo kršitev materialne avtorske pravice" in zato zahtevala plačilo civilne kazni. Glede na to, da tožena stranka na naroku ni bila navzoča, bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo in toženo stranko seznaniti s spremenjeno tožbo (7. odst. 190. čl. ZPP/77). Ker tega ni storilo, temveč je sledilo predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči s sodbo zaradi izostanka, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - izvršba na plačo - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - delodajalec - samostojni podjetnik - litispendenca
Izvršba na plačo je pojmovno mogoča samo v primeru, ko obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, dolžnikov delodajalec ne obstoji. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko naložilo odtegovanje določenih zneskov v korist upniku samemu dolžniku, zato je upnikov predlog po svoji vsebini pravzaprav predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu, to izvršilno sredstvo pa je sodišče že dovolilo. Tako ne gre za novo izvršilno sredstvo, temveč za sredstvo, s katerim je sodišče že dovolilo izvršbo, zato ga upnik ne more ponovno predlagati iz razloga litispendence.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo ugovor dolžnika kot prepoznega, mora pritožnik navesti, v čem je podana zatrjevana nepravilnost opravljene vročitve. Samo navedbe, da je vročitev opravljena nepravilno, ker na povratnici ni podpisan zakoniti zastopnik družbe, ne zadostujejo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - izvršilni stroški
Dolžnikove ugovorne trditve so zelo splošne in nekonkretizirane, saj sploh ne pove, zaradi katerih napak je reklamiral, kakšen jamčevalni zahtevek je uveljavljal in koliko po njegovem znaša nesporni znesek. Poleg tega dolžnik ugovoru ne prilaga nikakršnih dokazil, iz katerih bi izhajala utemeljenost njegovih ugovornih navedb (reklamacije, dokazila o napakah ipd.), zato je ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem neutemeljen.
Tožba z vsemi prilogami mora biti toženi stranki obvezno vročena, da sploh začne teči pravda. Z opustitvijo vročitve tožbe ter prilog je bila toženima strankama odvzeta možnost, da se izjavita o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti), s tem pa jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Z ugovorom pobotanja se uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
V ugovoru dolžnik ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba - razlog izpodbijanja
Da bi se pritožbeni razlog iz 3.odst. 353.čl. ZPP/77 dalo upoštevati, morajo biti s pritožbo opredeljene okoliščine, ki kažejo na opravičljivost zmote pri osebi, ki je izjavo o pripoznavi zahtevka podala.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/4, 137/8, 137, 137/1, 137/4, 137/8.
stečajni postopek - prijava terjatve - prekluzivni rok
Po 1. odst. v zvezi s 4. odst. 137. člena ZPPSL je prijava terjatve v stečajno maso obligatorne narave, ne glede na to, če je pravdni postopek že v teku. Ker je rok za prijavo terjatve v stečajno maso prekluziven, ga ni moč podaljšati in ker v stečajnem postopku ni vrnitve v prejšnje stanje in obnove postopka, je upnik izgubil pravico uveljavljati svojo terjatev napram stečajni masi.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi utemeljeno ugotavljala, da gre za začasno povečani obseg dela, saj dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem dvoletnem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnico utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas.