sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
V ugovoru dolžnik ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba - razlog izpodbijanja
Da bi se pritožbeni razlog iz 3.odst. 353.čl. ZPP/77 dalo upoštevati, morajo biti s pritožbo opredeljene okoliščine, ki kažejo na opravičljivost zmote pri osebi, ki je izjavo o pripoznavi zahtevka podala.
neupoštevanje navodil pri ravnanju s strojem - oddaljitev od stroja - hujša kršitev delovne obveznosti
1. Če tožnik ni upošteval jasnih navodil nadrejenih delavcev o pravilnem delovanju stroja - "štance", ter se je oddaljil od stroja, ne da bi ga zaustavil oz. poskrbel za nadomestnega delavca, je odgovoren za očitano hujšo kršitev delovnih obveznosti, ker je (namerno ali iz velike malomarnosti) povzročil materialno škodo in mu je, ob ugotovljenih kvalifikatornih elementih, pravilno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. 2. Delodajalec je v svojih postopkih o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev dolžan sodelovati zgolj s sindikatom, ki je organiziran v podjetju, v katerega so včlanjeni pri delodajalcu zaposleni delavci.
Obrtni zakon ne določa obveznega članstva v zbornici. Prav tako ne določa, da postane avtomatično član obrtne zbornice vsak, ki je vpisan v obrtni register in mu je bilo izdano obrtno dovoljenje, pa tudi tega ne, da se morajo fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni način, združevati v Obrtno zbornico Slovenije.
Tožba z vsemi prilogami mora biti toženi stranki obvezno vročena, da sploh začne teči pravda. Z opustitvijo vročitve tožbe ter prilog je bila toženima strankama odvzeta možnost, da se izjavita o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti), s tem pa jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 34, 34/3, 78, 78/2, 34, 34/3, 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/3, 319, 319/1, 17, 17/3, 319, 319/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - zaključek izvršilnega postopka - pravnomočnost - novo izvršilno sredstvo
Upnik, ki v postopku ni uspel, ima zoper sklep o ustavitvi izvršbe pravico pritožbe, zato se izvršilni postopek ne konča zgolj z izdajo sklepa, temveč šele s pravnomočnostjo tega sklepa. V primeru, če upnik ne vloži pritožbe zoper sklep, postane le-ta pravnomočen z iztekom roka za pritožbo, takrat pa se tudi konča izvršilni postopek.
Upnik je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil še pred koncem izvršilnega postopka, zato je glede na ustalitev pristojnosti tudi za nadaljevanje izvršbe pristojno sodišče, ki že vodi obravnavani izvršilni postopek.
Transparentni napis "Diesel" na majici dela vtis, da je prva tožeča stranka njen proizvajalec, oznaka resničnega proizvajalca na etiketi pa lažen vtis, da gre za licenčno pogodbo med proizvajalcem in prvo tožečo stranko.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - plača
Službena odsotnost direktorja tožene stranke v času naroka za glavno obravnavo ne more biti opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času prisotna, pa nepomembna, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. v nasprotnem poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da toženka ni dala povoda za tožbo in da je poravnala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo. Toženec je v odgovoru na tožbo, ki je bil vložen šele po treh mesecih od vročitve, prerekal tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Šele kasneje pa je v treh obrokih plačal zahtevani znesek. Določba 157. čl. ZPP/77 namreč predvideva, da toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal zahtevek takoj, oz. v odgovoru na tožbo.
Pravilno je materialnopravno sklicevanje prvostopnega sodišča na določilo 85. čl. ZOR, po katerem pooblaščenec ne more nastopati v svojem imenu in na svoj račun.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 410, 410/1, 410/1-3.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Obsojenec je uveljavljal kot razlog za obnovo kazenskega postopka razlog po 3. tč. 1. odst. 410. čl. ZKP. Ker pa ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki utegnejo sami zase ali v zvezi z prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegova obsodba po milejšem kazenskem zakonu, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za obnovo.
Sodišče prve stopnje bi moralo slediti predlogu tožeče stranke za zaslišanje prič, zlasti ob upoštevanju možnosti, katero izpostavlja pritožba, da med strankama ni bil sklenjen pisni, temveč ustni dogovor.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 360, 360/1, 360/3.
zastaranje postopka
Ugovor zastaranja postopka (pravilno terjatve) je tožeča stranka uveljavljala šele v pritožbenem postopku. Po določilu 3. odstavka 360. člena ZOR se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. To določilo uvršča ugovor zastaranja v trditveno podlago strank.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 7, 7/2, 89, 7, 7/2, 89.
disciplinska kršitev - konkurenčna prepoved
Soustanoviteljstvo gospodarske družbe, ki opravlja enako dejavnost kot zavod, v kateri je delavec - soustanovitelj zaposlen (zobotehnika), samo po sebi še ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. odstavku 7. člena ZDR - kršitev konkurenčne prepovedi, zato delavec ni odgovoren za očitano disciplinsko kršitev.
Z ugovorom pobotanja se uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL01719
ZVK člen 13, 13/2. ZIP člen 267, 267/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive škode - nelojalna konkurenca - ustvarjanje zmede na trgu - dobri poslovni običaji - identičnost naslovnice revije - generalna klavzula
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo, da je tožena stranka s tem, da izdaja revijo s "prekopirano" naslovnico, storila dejanje nelojalne konkurence. Prav okoliščina, da je naslovnica "prekopirana" kaže na neupravičeno izkoriščanje tujega dosežka na trgu, kar nasprotuje dobrim poslovnim običajem.
Ker utegne očitano ravnanje povzročiti zmedo na trgu glede izvora sporne revije, utegne s tem nastati škoda tako potrošnikom kot tudi tožeči stranki. Zgolj na podlagi možnosti nastanka zmede na trgu glede izvora revij tožeče in tožene stranke, še ni moč sklepati o verjetnosti, da bo revija tožeče stranke izgubila vse slovenske bralce in kliente in s tem slovenski trg, na katerem se je po lastnih trditvah že uveljavila.
blagovna znamka - postopek - opravičljiv razlog - ugotovitvena tožba - pravni interes - absolutna bistvena kršitev - sodna pristojnost
Odločbo o prenehanju veljavnosti blagovne znamke zaradi neuporabe le-te po 1. odst. 90. čl. Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL; prim. še 3. odst. 91. čl. ZIL), s katero se odloči o predlagani razveljavitvi določene blagovne znamke (1. odst. 91. čl. ZIL), izda Urad Republike Slovenije za varstvo intelektualne lastnine (v nadaljevanju Urad), ki postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP (1. odst. 6. čl. ZIL). Uveljavljana ugotovitvena tožba je opredeljena s posebnim predpisom (3. odst. 91. čl. ZIL). Pri takšni ugotovitveni tožbi pa pravni interes ni procesna predpostavka (2. odst. 187. čl. ZPP/77). Treba je šteti, da je pravni interes tožeče stranke izkazan že z "odstopom zadeve" pristojnemu sodišču, ki mora "ugotoviti neuporabo znamke" (3. odst. 91. čl. ZIL). Tako se izkaže, da za odločitev o ugotovitvenem tožbenem zahtevku nima prejudicialnega pomena vprašanje, ali bo tožeča stranka lahko dosegla registracijo prijavljene blagovne znamke. Bojazen tožene stranke, da bi ji označevanje blaga iz razreda 34 z izpodbijano blagovno znamko preprečevalo reklamiranje izdelkov iz drugih razredov mednarodne klasifikacije, ni opravičljiv razlog za neuporabo izpodbijane blagovne znamke za označevanje blaga iz razreda 34. Gre pač za strategijo nastopa na trgu z blagovno znamko, ki je odvisna od odločitve imetnice sporne blagovne znamke. Ne gre tedaj za razlog, ki bi bil neodvisen od volje imetnice blagovne znamke.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - izvršba na plačo - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - delodajalec - samostojni podjetnik - litispendenca
Izvršba na plačo je pojmovno mogoča samo v primeru, ko obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, dolžnikov delodajalec ne obstoji. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko naložilo odtegovanje določenih zneskov v korist upniku samemu dolžniku, zato je upnikov predlog po svoji vsebini pravzaprav predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu, to izvršilno sredstvo pa je sodišče že dovolilo. Tako ne gre za novo izvršilno sredstvo, temveč za sredstvo, s katerim je sodišče že dovolilo izvršbo, zato ga upnik ne more ponovno predlagati iz razloga litispendence.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo ugovor dolžnika kot prepoznega, mora pritožnik navesti, v čem je podana zatrjevana nepravilnost opravljene vročitve. Samo navedbe, da je vročitev opravljena nepravilno, ker na povratnici ni podpisan zakoniti zastopnik družbe, ne zadostujejo.