Določilo 2. odst. 88. čl. ZIZ je povsem jasno in pomeni, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ustavilo izvršbo, saj upnik ponovnega rubeža ni predlagal.
Na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožničina lastna sredstva zadoščajo za njeno preživljanje, ne more vplivati dejstvo, ki ga navaja pritožba, da bo tožnica v kratkem sprejeta v dom ostarelih občanov in njena lastna sredstva za plačilo oskrbnine ne zadoščajo. Pritožba namreč za tožničin skorajšnji odhod v dom ostarelih občanov ne ponudi nobenih dokazov in je zato to dejstvo, ki ga navaja pritožba, negotovo in kot tako neupoštevno.
vsebina predloga za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog za izvršbo
Zakonska domneva o umiku predloga za izvršbo je v navedeni določbi predvidena le za primer, da taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, ne pa tudi za primer, da upnik sodišču v postavljenem naknadnem roku ne predloži potrdila o plačilu.
ZRTVS člen 15. Sklep o soglasju k RTV naročnini člen 2.
RTV naročnina - plačilo obveznosti - invalidi - oprostitev plačila
Po določbi 2. čl. sklepa o soglasja k RTV naročnini so invalidi s 100 % telesno okvaro oproščeni plačila RTV naročnine, vendar pa morajo v skladu z določbo 2. čl. tega sklepa uveljavljati to oprostitev. Zato jim oprostitev ne gre avtomatično
Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena, ker bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo najprej poiskati odgovor na vprašanje, kakšno je tisto pravilno ravnanje zdravnika v primeru poškodb, kot je tožnikova, ki ga določajo pravila stroke. Šele ko bi našlo odgovor na to vprašanje, pa bi lahko nadalje ugotavljalo, ali so bili posegi zdravnikov, zaposlenih pri toženi stranki, v skladu s pravili stroke (doktrino) oziroma povedano drugače, ali so bili opravljeni lege artis ter ali je zaradi teh posegov prišlo do posledice - to je poslabšanja zdravja pri tožniku ( pri čemer je tožena stranka tista, ki bo morala glede na tožniku nastalo škodo omajati domnevo o napaki).
Začetek postopka prisilne poravnave nad družbo, v skladu z določbami ZIZ in določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na delež družbenika.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo obsega v katerem je bila izvršba dovoljena in je po drugi neuspešni javni dražbi izvršbo ustavilo v celoti in ne le na zarubljenem predmetu (peči za peko pizz). Za ustavitev izvršilnega postopka v tem obsegu pa ni imelo podlage v določilih ZIP.
ZPP člen 82, 82/4, 146, 146/2, 82, 82/4, 146, 146/2.
začasni zastopnik
Začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenuje sodišče izmed notarjev, odvetnikov ali drugih strokovno usposobljenih oseb, pri čemer mora svojo izbiro ustrezno utemeljiti.
Zahteva za denacionalizacijo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka.
vsebina tožbe - določenost zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Nedoločenost zahtevka narekuje sodišču prve stopnje postopanje po določilu 109. čl. ZPP. Ker tega ni storilo, je ostal izrek sodbe nedoločen, to pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka 13.tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče moralo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti (1. odst. 369. čl. ZPP). Ni mogoče določiti deleža zgolj na hiši in kozolcu brez (vsaj funkcionalnega) zemljišča - to namreč deli usodo stavbe, kar izhaja iz materialnopravnih predpisov, ki urejajo nepremičnine oziroma promet z njimi. Stavba in zemljišče se obravnavata enotno in odločanje o (so)lastninski pravici le na stavbi neodvisno od zemljišča ni mogoče.
Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev dolgov v trenutku razveze zakonske zveze, ima po 61. členu ZZZDR pravni interes, da se poleg aktive ugotovi tudi pasiva na skupnem premoženju. Krediti so namreč nastali zaradi nakupa premoženja, ki spada v skupno prmeoženje.
Tožena stranka je v ugovoru oporekala le plačilu najemnine, ni pa prerekala ostalih vtoževanih stroškov, zato sodišče prve stopnje dejstev v zvezi z ostalimi stroški glede na to, da takrat niso bila sporna, ni bilo dolžno ugotavljati. Dokazujejo se namreč le sporna dejstva.