ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, drugih pravno pomembnih dejstev pa ni navedel, ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je ugovor neutemeljen.
Po določbi 4. odstavka 399. člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dajati pravnega varstva višjim obrestim.
opis dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - razžalitev - obrekovanje - žaljiva obdolžitev
Ker je sodišče prve stopnje štelo za dokazano resničnost žaljivih trditev in tega dejstva zasebni tožilec s pritožbo ni izpodbijal, bi se moralo v nadaljnjih razlogih sodbe omejiti zgolj na presojo, ali je obtoženec resnična dejstva s sicer žaljivo vsebino zatrjeval na žaljiv način, ker pa naj bi dejanje storil ob opravljanju časnikarskega poklica, pa glede na določbo 3. odstavka 169. člena tudi, ali je pri tem ravnal z namenom zaničevanja. Ker sodišče prve stopnje navedene presoje o obstoju kaznivega dejanja razžaltive ni opravilo na tak način, se v razlogih sodbe niti ne ugotavlja, da bi obtoženec dejstva z resnično vsebino raznašal z uporabo žaljivih in zaničevanih izrazov, istočasno pa glede vsebine članka izrecno ugotavlja, da je napisan objektivno in profesionalno, bi moralo že sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi zakona obtoženca oprostiti obtožbe kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/1 in 2 KZ. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi zagovornika obtoženca in izpodbijano obsodilno sodbo za storitev kaznivega dejanja razžalitve po členu 169/2 in 1 KZ spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 1. točki 358. člena KZ v zvezi s 4. odstavkom 171. člena KZ oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/2 in 1 KZ.
ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1. ZOR člen 10, 105, 10, 105.
najemna pogodba
Svojo pravico odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, najemodajalec lahko uveljavlja le na način in po postopku, določenem z zakonom, torej skladno z določili ZPSPP le v sodnem postopku. Tožeča stranka pa svoj tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov temelji na pisni odpovedi najemnih pogodb, podani izven sodnega postopka. Takemu načinu odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ki ni skladen s predpisanim postopkom odpovedi, ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Spor izvira iz stanovanjskega najemnega razmerja, ki sta ga pravdni stranki uredili s pogodbo. Sistem točkovanja določa Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS št. 25/81) in točkovanje lahko opravljajo le za to posebej pooblaščene osebe. Da sodišče ne presoja pravilnosti vrednosti stanovanja po sistemu točkovanja, izhaja tudi iz Enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. list št. 24/81).
Lastnik stanovanja ne more (na primer pogodbeno) prevaliti na najemnika z zakonom lastniku naloženega bremena zagotovitve popravil v zvezi z vzdrževanjem najemnega stanovanja na svoje stroške. Če za taka popravila ne poskrbi najemnik stanovanja, to ni razlog za odpoved najemne pogodbe po drugi alinei prvega odstavka 53. člena SZ.
stanovanjska pravica - najemna pogodba za določen čas
Ne gre za spor, ki bi se začel že pred uveljavitvijo SZ (158. čl. SZ). Tožnik je bil seznanjen, da gre za službeno stanovanje in da sklepa pogodbo za določen čas. Dejstvo, da je bil tožnik imetnik stanovanjske pravice na prejšnjem, solidarnostnem stanovanju, nima vpliva na naravo sklenjene najemne pogodbe, saj je s sklenitvijo najemne pogodbe stanovanjska pravica prenehala (141. čl. SZ). Stanovanjska pravica, ki je obstajala po prejšnjem ZSR, pa se po uveljavitvi SZ tudi ni mogla prenašati.
Tožeča in tožena stranka sta dne 7.5.1996 sklenili Dogovor o poravnavi dolga za poplačilo izstavljenih računov za mesec februar in mesec marec, v katerem je tožena stranka označena kot odjemalec, tožeča stranka pa kot dobavitelj plina za centralno ogrevanje. Tožena stranka je tudi na vseh računih, priloženih predlogu za izvršbo (priloge A1 do A3 sodnega spisa) prav tako kot v omenjenem dogovoru označena kot odjemalec. Ker tega dejstva tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni izpodbijala, niti ni dala o tem kakšnega smiselnega pojasnila (npr. da je šlo za pomoto), tekom postopka pa je še delno poravnavala vtoževano terjatev, ni bilo potrebe, da bi tožeča stranka še kako drugače dokazovala pasivno legitimiranost tožene stranke.
Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna prenehati s kršitvijo tožbenih osebnostnih pravic s tem, da preneha objavljati "sporni članek in podobne članke" ni določen, saj ni navedeno kateri je sporni članek, niti katere okoliščine so odločilne za presojo, da gre za podobne članke. Vsebina tožbenega zahtevka je zahteva za sodbo, ki mora biti taka, da v morebitni izvršbi in nobenega dvoma o obveznosti dolžnika, ki jo mora izvršiti.
Iz vtoževanih obračunov obresti (v prilogah A21 - A24) so razvidni vsi potrebni podatki o številki in zneskih ter zapadlosti računov, datumih plačil in obrestni meri tako, da je bilo navedene obračune mogoče preizkusiti. Tožena stranka se do njih ni opredelila, čeprav je to napovedala na naroku za glavno obravnavo dne 3.11.1998. Glede na to prvostopno sodišče tudi ni imelo razloga za dvom v pravilnost obračunanih obresti, tožeči stranki pa tudi ni bilo potrebno z računi in datumi njihovih plačil dokazovati pravilnost obračunanih obresti, kot to zmotno meni pritožnik. Predmet dokazovanja so v pravdnem postopku skladno s 1. in 2. odst. 7. člena ZPP namreč le sporna dejstva.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIZ člen 38, 38/7, 55, 38, 38/7, 55.
ugovor dolžnika - dokazno breme - preživnina - povrnitev stroškov
Dolžnik nosi dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Prvo sodišče odloča o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka le na zahtevo stranke. To zahtevo lahko vloži stranka do poplačila.
Ker je tožena stranka prepozno vložila pritožbo zoper zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti, je bilo treba pritožbo zavrniti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno odmerilo pravdne stroške toženi stranki in zato je pritožba v delu, kjer se nanaša na sklep o stroškovni odmeri neutemeljena.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil
Le potek celotnega dogajanja, vključno z ravnanjem tožnika samega, lahko da odgovor na vprašanje, ali je bilo ravnanje policistov še vedno v dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila z uporabo večje sile od tiste, ki je bila v konkretnem primeru potrebna glede na namen njihove akcije.
Sporazum dedičev o delitvi zapuščine navede sodišče v sklepu o dedovanju. Vendar pa tak sporazum ni odločba sodišča in ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o dedovanju.