Dejstvo, da je nekdo tretji, ki v izvršilnem naslovu ni zajet, solastnik nepremičnine, katere izpraznitev se zahteva, ne more uspešno uveljavljati dolžnik kot ugovorni razlog; tako pravico, ki preprečuje izvršbo, mora uveljavljati tretji sam.
Za odločitev o tem, ali se je stranka istočasno poslužila samopomoči in sodnega varstva v primeru motenja posesti, je odločilno le stanje ob vložitvi tožbe. Kasnejše odstranjevanje posledic motitvenih dejanj s strani tožeče stranke ne pomenijo samopomoči, ki bi izključevala njegovo pravico do sodnega varstva, ampak gre le za spreminjanje dejanskih razmer, ki lahko vplivajo le na utemeljenost restitucijskega zahtevka in na vprašanje ali ima tožeča stranka še pravni interes na ugotovitvi motenja posesti, če ne zahteva ničesar drugega.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožena stranka ugovoru zoper sklep o izvršbi ni priložila pooblastila in je posledično ugovor zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o zavrženju ugovora razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP/77), v katerem naj opravi predlagani ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje, da bo lahko o tožbenem zahtevku šele pravilno odločilo. V primeru pa, da bi se ob ogledu izkazalo, da mejnih znamenj ni ali so slabo vidna, pa v zadevi glede na predlagani tožbeni izrek ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje določitve oziroma ureditve meje, o čemer pa se seveda ne odloča v pravdnem postopku (glej čl. 21 ZPP/99).
Ker je dvigalo v večstanovanjski hiši ena od skupnih naprav; v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SZ pa stroški prenove in izboljšav skupnih naprav bremenijo lastnike v sorazmerju z njihovim lastniškim deležem, ki ga imajo na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah stanovanjske hiše bi bila dolžnica, čeprav dvigala po lastnih trditvah ne uporablja, dolžna plačati tudi stroške prenove dvigala.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ne ugovarja plačilu terjatve po sklepu o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine, postopa prvo sodišče nepravilno, ko z odločitvijo o ugovoru razveljavi dovoljeno izvršbo, da je o zahtevku in stroških odločeno v pravdi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil z upnikom dosežen dogovor o tem, da poravna ostanek obveznosti do upnika brez obresti. Glede na to, da upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje samo še obresti, gre za pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo, da sta upnik in dolžnik zatrjevani dogovor zares sklenila.
Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena, ker bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo najprej poiskati odgovor na vprašanje, kakšno je tisto pravilno ravnanje zdravnika v primeru poškodb, kot je tožnikova, ki ga določajo pravila stroke. Šele ko bi našlo odgovor na to vprašanje, pa bi lahko nadalje ugotavljalo, ali so bili posegi zdravnikov, zaposlenih pri toženi stranki, v skladu s pravili stroke (doktrino) oziroma povedano drugače, ali so bili opravljeni lege artis ter ali je zaradi teh posegov prišlo do posledice - to je poslabšanja zdravja pri tožniku ( pri čemer je tožena stranka tista, ki bo morala glede na tožniku nastalo škodo omajati domnevo o napaki).
Sporazum dedičev o delitvi zapuščine navede sodišče v sklepu o dedovanju. Vendar pa tak sporazum ni odločba sodišča in ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
negmotna škoda - telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti (trajne hude tri dni, občasne hude tri tedne, lahke pet tednov, občasno lahke še danes ob naporih ter nevšečnosti: štiri dnevna hospitalizacija, trikratni kontrolni pregled, nošenje mavca tri tedne na levi nogi in dva tedna na desni nogi istočasno je 1.000.000,00 SIT, za sekundarni strah ne more biti večja kot 300.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 40 letnega tožnika, ki težko dalj časa stoji na levi nogi in težko dalj časa hodi po neravnem terenu in težko počepa in ne zmore športnih aktivnosti, ki zahtevajo obremenitve stopal in gležnjev, sposoben pa je za svoje delo, ne more biti višja kot 2.500.000,00 SIT.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - preživnina
Okoliščina, da dolžniku ni znano, kje mld. otrok živi in da ne sodeluje pri njegovi vzgoji, ne predstavlja ovire za prisilno izvršitev denarne obveznosti, ki jo vsebuje izvršilni naslov.
ZIZ člen 76, 76/2, 147, 147/2, 76, 76/2, 147, 147/2.
ustavitev izvršbe - izvršba
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti. Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
Če je tožeča stranka ponudila dokaze za svoje trditve, sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka samo zato, ker je tožena stranka v navedbah "odločno" zanika trditve tožeče stranke, za svoje navedbe pa ni ponudilo nobenega dokaza.
Dolžnost plačila zakonitih zamudnih obresti je posledica dolžnikove zamude. Dokler o povračilu stroškov postopka še ni odločeno, ni mogoče govoriti o dolžnikovi zamudi. Šele tedaj, ko sodišče s sklepom o povračilu stroškov odloči, kdo in v kakšni višini jih je dolžan plačati, stroški zapadejo v plačilo.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 194, 194/2, 194/4, 76, 76/1, 76/2, 194, 194/2, 194/4.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - izvršba na nepremičnine - pravica - zastavna pravica
Kadar sodišče ustavi izvršbo na nepremičnine, dovoljeno na podlagi zapisnika o sporazumu strank o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini, ne sme odrediti vpisa izbrisa zastavne pravice, saj s tem posega v upnikovo pridobljeno stvarno pravico.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo obsega v katerem je bila izvršba dovoljena in je po drugi neuspešni javni dražbi izvršbo ustavilo v celoti in ne le na zarubljenem predmetu (peči za peko pizz). Za ustavitev izvršilnega postopka v tem obsegu pa ni imelo podlage v določilih ZIP.
Da je sestra pokojnika lahko nujni dedič, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, da je trajno nezmožna za delo in da nima potrebnih sredstev za življenje. Ker sodišče njene trajne nezmožnosti za delo ni ugotavljalo, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.