pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil
Le potek celotnega dogajanja, vključno z ravnanjem tožnika samega, lahko da odgovor na vprašanje, ali je bilo ravnanje policistov še vedno v dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila z uporabo večje sile od tiste, ki je bila v konkretnem primeru potrebna glede na namen njihove akcije.
Ker je tožena stranka prepozno vložila pritožbo zoper zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti, je bilo treba pritožbo zavrniti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno odmerilo pravdne stroške toženi stranki in zato je pritožba v delu, kjer se nanaša na sklep o stroškovni odmeri neutemeljena.
Tožeča in tožena stranka sta dne 7.5.1996 sklenili Dogovor o poravnavi dolga za poplačilo izstavljenih računov za mesec februar in mesec marec, v katerem je tožena stranka označena kot odjemalec, tožeča stranka pa kot dobavitelj plina za centralno ogrevanje. Tožena stranka je tudi na vseh računih, priloženih predlogu za izvršbo (priloge A1 do A3 sodnega spisa) prav tako kot v omenjenem dogovoru označena kot odjemalec. Ker tega dejstva tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni izpodbijala, niti ni dala o tem kakšnega smiselnega pojasnila (npr. da je šlo za pomoto), tekom postopka pa je še delno poravnavala vtoževano terjatev, ni bilo potrebe, da bi tožeča stranka še kako drugače dokazovala pasivno legitimiranost tožene stranke.
Na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožničina lastna sredstva zadoščajo za njeno preživljanje, ne more vplivati dejstvo, ki ga navaja pritožba, da bo tožnica v kratkem sprejeta v dom ostarelih občanov in njena lastna sredstva za plačilo oskrbnine ne zadoščajo. Pritožba namreč za tožničin skorajšnji odhod v dom ostarelih občanov ne ponudi nobenih dokazov in je zato to dejstvo, ki ga navaja pritožba, negotovo in kot tako neupoštevno.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost. Njeno izpolnitev lahko upnik zahteva od vsakega od solidarnih dolžnikov vse dotlej, dokler ni izpolnjena.
Da je sestra pokojnika lahko nujni dedič, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, da je trajno nezmožna za delo in da nima potrebnih sredstev za življenje. Ker sodišče njene trajne nezmožnosti za delo ni ugotavljalo, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor - razlogi za ugovor - preizkus po uradni dolžnosti
V izvršilnem postopku, v katerem sodišče sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši, lahko dolžnik ugovarja tudi takrat, kadar je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe.
V izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, torej le v obsegu prisojenega (ne več, lahko pa manj).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, drugih pravno pomembnih dejstev pa ni navedel, ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je ugovor neutemeljen.
Začetek postopka prisilne poravnave nad družbo, v skladu z določbami ZIZ in določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na delež družbenika.
Določilo 2. odst. 88. čl. ZIZ je povsem jasno in pomeni, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ustavilo izvršbo, saj upnik ponovnega rubeža ni predlagal.
Ker je sodišče pravilno izdalo sklep, da se po pravnomočnosti sklepa o izvršbi nadaljuje izvršba z rubežem na sredstvih dolžnika na računu, na katerega je upnik sporočil, ne more dolžnik preprečiti nadaljevanja z izvršbe z ugovorom, da novote v tem delu niso dovoljene. Ker o zatrjevani invalidnini ni predložil dokazov, je ugovor tudi neutemeljen.
Če se je sodišče izreklo za krajevno nepristojno, ni bilo podlage za odločanje o zavrženju dela tožbe. Pravnovarstveni interes za tožbo je podan, ker je sklep o dedovanju praviloma le ugotovitveni.
S sklepom o krajevni nepristojnosti izvršilno sodišče še ni odločilo o upnikovem predlogu za izvršbo in tudi ni ocenjevalo obstoja drugih procesnih predpostavk (litispendence). Za uveljavljanje takega ugovora v pritožbi zoper sklep o nepristojnosti zato upnik nima pravnega interesa.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZD člen 40, 40.
nujni delež - novote
Iz zapisnika o opravljenem naroku ni razvidno, da bi pritožnica podala zahtevo, da uveljavlja nujni delež ali izpodbija oporoko. Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano - torej poteka naroka in izjav udeležencev. Zato je mogoče pritožničino zahtevo po nujnem deležu obravnavati le kot v pritožbi uveljavljano novo dejstvo (1. odst. 352. čl. ZPP/77 v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in 163. čl. ZD).