ZPP člen 82, 82/4, 146, 146/2, 82, 82/4, 146, 146/2.
začasni zastopnik
Začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenuje sodišče izmed notarjev, odvetnikov ali drugih strokovno usposobljenih oseb, pri čemer mora svojo izbiro ustrezno utemeljiti.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Šele v pritožbi navedena dejstva po svoji vsebini predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar je bil pritožnik opozorjen tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Če sodišče napačno revalorizira znesek že plačane odškodnine, na tak izračun ni mogoče opreti odločitve. Ker pa je to dejstvo odločilnega pomena, je dejansko stanje tako nepopolno ugotovljeno in je potrebno sodbo v tem delu razveljaviti.
ZIZ člen 34, 34/1, 133, 133/3, 34, 34/1, 133, 133/3.
ustavitev izvršbe
Sodišče je dovolilo izvršbo z rubežem osebnega dohodka ter z rubežem premičnin. Ker upnik v od sodišča določenem roku slednjemu ni sporočil naslova sedanjega dolžnikovega delodajalca, je sodišče, glede na določbo 3. odst. 133. člena ZIZ, utemeljeno ustavilo izvršbo le na izvršilno sredstvo rubeža osebnih dohodkov, ne pa tudi na izvršilno sredstvo rubeža premičnin.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP/77), v katerem naj opravi predlagani ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje, da bo lahko o tožbenem zahtevku šele pravilno odločilo. V primeru pa, da bi se ob ogledu izkazalo, da mejnih znamenj ni ali so slabo vidna, pa v zadevi glede na predlagani tožbeni izrek ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje določitve oziroma ureditve meje, o čemer pa se seveda ne odloča v pravdnem postopku (glej čl. 21 ZPP/99).
dokaz z izvedencem - presumpcija umika - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
V postopku za delitev skupnega premoženja (trinajsto poglavje ZNP) zakon ne predvideva obvezne izvedbe dokaza z izvedencem, sodišče pa o predlogu lahko odloči, ne da bi izvedlo tak dokaz. Zato v tem postopku ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 15, 15.
dovolitev izvršbe - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom
Terjatev iz izvršilnega naslova, ki ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni obstajala, se šteje kot strošek stečajnega postopka. Zato zanjo ne velja prepoved dovolitve izvršbe iz 1.odst. 111. člena ZPPSL.
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje in terjatve tretjih, ki so nastale zaradi povečanja ali vzdrževanja obstoječega premoženja, predstavljajo dolg, ki bremeni skupno premoženje. Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, pa odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, če je opis prekoračenega silobrana naveden samo v razlogih, v krivdoreku pa o tem ni navedeno ničesar. V krivdorek spada opis oškodovankinega napada, opis obdolženčeve obrambe in opis prekoračitve dovoljene obrambe.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Vse navedbe, s katerimi dolžnik prereka obstoj terjatve upnika, so neupoštevne; dolžnik bi jih namreč moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov.
Glede na to, da zagorovnikov predlog ni bil usmerjen k razčiščevanju obtoženčeve prištevnosti, se je strinjati z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za postavitev izvedenca psihiatra. Po določbi I. odstavka 265. člena ZKP sodišče izvedenca psihiatra postavi le takrat, kadar nastane sum, da je pri obtožencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne druševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana. Zaključki sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga, da ni razlogov za razčiščevanje določenih pojmov iz psihiatrije s postavitvijo izvedenca psihiatra ob tem, da ni bil vnešen dvom v obtoženčevo prištevnost, so tako utemeljeni.
Ker upnik predlogu za izvršbo ni priložil verodostojnih listin, iz katerih bi izhajale obveznosti drugega, tretjega in četrtega dolžnika (1. odst. 35. člena ZIP), je sodišče predlog zoper navedene dolžnike pravilno zavrnilo.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6.
odgovornost družbenika za dolg družbe - odgovornost družbenikov
V primeru, da se obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini ne uskladijo z določbami ZGD v predpisanih rokih, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetniki. Vzpostavlja se dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov napram upnikom.
Obsojenec je po izreku sodbe, s katero mu je bila preklicana pogojna obsodba, ker ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena v okviru le-te kot nadaljnji pogoj, obveznost izpolnil. Ker tako ni več podlage za odločitev, da se pogojna obsodba prekliče, je bila izpodbijana sodba s sklepom spremenjena tako, da je bilo odločeno, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter oprostilo obdolženca obtožbe, ocena nekaterih prič pa ni prepričljiva ali pa je celo izostala iz obrazložitve sodbe. Zato je bila odločba sodišča prve stopnje razveljavljena.
Dolžnik je navedel, da sta dva računa plačana, in predložil dokaz za to navedbo; delu terjatve (v skupnem znesku 7.590,00 SIT) je torej ugovarjal obrazloženo, skladno z 2. odst. 53. člena v zvezi z 1. odst. 61. člena ZIZ.
napoved pritožbe - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe
Če obdolženec ni bil navzoč na razglasitvi obsodilne sodbe, pritožbe pa nikoli ni napovedal, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nenapovedane pritožbe kot nedovoljene pravilna, sklicevanje na neobveščenost glede dolžne napovedi pritožbe v pritožbenem postopku zato ne more biti upoštevna.
Če bi stranka v novem predlogu za začasno odredbo lahko navajala dejstva, ki so obstajala že v času prvega predloga, bi to pomenilo obid pravnomočnosti sklepa o prvem predlogu. Dejstva, na katera se opira prvi sklep o začasni odredbi, morajo biti namreč zavarovana zoper nove (drugačne) navedbe v novem predlogu, ki pomenijo zgolj uveljavljanje subjektivnih novot, ne pa objektivnih.
KZ člen 310, 310/1, 317, 317/1, 310, 310/1, 317, 317/1.
povzročitev splošne nevarnosti - nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - znak kaznivega dejanja - konkretna nevarnost
Ker je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z obstojem konkretne nevarnosti za življenje dveh oškodovancev, je izpodbijana sodba v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. razveljavljena. V zvezi z dejanjem pod točko 2. pa je bilo kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ pravilno ugotovljeno, izrečena pa je bila prestroga kazenska sankcija. Zato je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba.