zavrženje - zasebna tožba - opozorilo na posledice
Če je zasebni tožilec obveščen, v čem je napaka v zasebni tožbi in opozorjen na posledico nepoprave, pa te napake kljub vložitvi popravka ne popravi, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšne zasebne tožbe pravilna.
Ker je oškodovanec kot tožilec v svojem obtožnem predlogu zgolj navajal določena dejstva in kaznivega dejanja oz. njegovih zak. znakov ni razmejil od obrazložitve stanja stvari, ga je sodišče prve stopnje z dopisom pozvalo, da svojo vlogo (obtožni predlog) popravi v skladu s 434. členom Zakona o kazenskem postopku tako,da bo sposobna za obravnavanje. Hkrati ga je še poučilo o posledicah, če tudi popravljena vloga ne bi vsebovala vseh v zakonu zahtevanih sestavin.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 15, 15.
dovolitev izvršbe - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom
Terjatev iz izvršilnega naslova, ki ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni obstajala, se šteje kot strošek stečajnega postopka. Zato zanjo ne velja prepoved dovolitve izvršbe iz 1.odst. 111. člena ZPPSL.
Če bi stranka v novem predlogu za začasno odredbo lahko navajala dejstva, ki so obstajala že v času prvega predloga, bi to pomenilo obid pravnomočnosti sklepa o prvem predlogu. Dejstva, na katera se opira prvi sklep o začasni odredbi, morajo biti namreč zavarovana zoper nove (drugačne) navedbe v novem predlogu, ki pomenijo zgolj uveljavljanje subjektivnih novot, ne pa objektivnih.
napoved pritožbe - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe
Če obdolženec ni bil navzoč na razglasitvi obsodilne sodbe, pritožbe pa nikoli ni napovedal, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nenapovedane pritožbe kot nedovoljene pravilna, sklicevanje na neobveščenost glede dolžne napovedi pritožbe v pritožbenem postopku zato ne more biti upoštevna.
Dolžnik je navedel, da sta dva računa plačana, in predložil dokaz za to navedbo; delu terjatve (v skupnem znesku 7.590,00 SIT) je torej ugovarjal obrazloženo, skladno z 2. odst. 53. člena v zvezi z 1. odst. 61. člena ZIZ.
Glede na to, da zagorovnikov predlog ni bil usmerjen k razčiščevanju obtoženčeve prištevnosti, se je strinjati z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za postavitev izvedenca psihiatra. Po določbi I. odstavka 265. člena ZKP sodišče izvedenca psihiatra postavi le takrat, kadar nastane sum, da je pri obtožencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne druševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana. Zaključki sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga, da ni razlogov za razčiščevanje določenih pojmov iz psihiatrije s postavitvijo izvedenca psihiatra ob tem, da ni bil vnešen dvom v obtoženčevo prištevnost, so tako utemeljeni.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - najemno razmerje
Če so izpolnjena merila iz prvega odst. 481. čl. ZPP, ki spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6.
odgovornost družbenika za dolg družbe - odgovornost družbenikov
V primeru, da se obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini ne uskladijo z določbami ZGD v predpisanih rokih, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetniki. Vzpostavlja se dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov napram upnikom.
Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak le možnost zahtevati izročitev stvari v stečajnem postopku.
Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z zahtevkom za znižanje najemnine, ki sicer predstavlja uveljavljano terjatev, dolžnik tudi po lastnih navedbah ni uspel; zato dolžnik zgolj s takšno navedbo ne more uspešno nasprotovati višini terjatve.
Če je dejansko stanje ugotovljeno s skladnostjo izpovedbe oškodovanca in mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke o načinu nastanka telesne poškodbe, ga ni mogoče pritožbeno izpodbiti s predlaganje zaslišanja priviligirane priče, ki se je pričanju v postopku na prvi stopnji odpovedala pričanju.
Oškodovanec kot tožilec je zaradi zavrženja ovadbe s strani ODT na sodišče naslovil zahtevo za nadaljevanje kazenskega pregona proti obdolžencu. Ta zahteva (obtožni predlog) ni bila sestavljena v skladu s 434. čl. ZKP, zato ga je sodišče pozvalo, da jo ustrezno dopolni, hkrati pa ga je tudi poučilo o tem, katere sestavine mora imeti obtožni predlog in o posledicah, če vloge v danem roku ne bi popravil. Oškodovanec je sodišču poslal novo vlogo, ki prav tako ni bila sestavljena v skladu z zakonom, zato jo je zavrglo (III. odst. 76. čl. ZKP). Rok za pritožbo proti takšni odločbi je bil 3 dni, ker pa je oškodovanec kot tožilec vložil pritožbo šele 7 dan, s pošto, nepriporočeno, jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot prepozno.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Tudi navedbe, da je upnika prosil za rešitev v smeri odloga vračila posojila, ni mogoče upoštevati v smislu 9. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi mu upnik (že) odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, temveč, da je to upniku šele predlagal.
Sorodstveno in zunajzakonsko razmerje obeh obremenilnih prič z zasebnim tožilcem še ni utemeljen razlog za odvzem verodostojnosti izpovedb takšnih prič, če ni drugih tehtnih razlogov. Pritožba zagovornice zoper obsodilno sodbo ne more biti uspešna.
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje in terjatve tretjih, ki so nastale zaradi povečanja ali vzdrževanja obstoječega premoženja, predstavljajo dolg, ki bremeni skupno premoženje. Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, pa odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Vse navedbe, s katerimi dolžnik prereka obstoj terjatve upnika, so neupoštevne; dolžnik bi jih namreč moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov.
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, če je opis prekoračenega silobrana naveden samo v razlogih, v krivdoreku pa o tem ni navedeno ničesar. V krivdorek spada opis oškodovankinega napada, opis obdolženčeve obrambe in opis prekoračitve dovoljene obrambe.
KZ člen 310, 310/1, 317, 317/1, 310, 310/1, 317, 317/1.
povzročitev splošne nevarnosti - nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - znak kaznivega dejanja - konkretna nevarnost
Ker je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z obstojem konkretne nevarnosti za življenje dveh oškodovancev, je izpodbijana sodba v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. razveljavljena. V zvezi z dejanjem pod točko 2. pa je bilo kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ pravilno ugotovljeno, izrečena pa je bila prestroga kazenska sankcija. Zato je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba.
pogojna obsodba - poseben pogoj - preklic - neizpolnitev obveznosti
Če je višina neizpolnjene obveznosti kot posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe nesorazmerna višini izrečene kazni, obsojeni pa je dokazano slabega premoženjskega stanja, je primerneje podaljšati rok za izpolnitev obveznosti, še zlasti, če je rok za preklic pogojne obsodbe odprt tudi po preteku podaljšanega roka za izpolnitev obveznosti.