Tožeča stranka je pri sodišču uveljavljala plačilo zamudnih obresti in od obračunanih zamudnih obresti še zakonite zamudne obresti od 8.5.1997 dalje. Ker je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od uveljavljanih obračunanih obresti priznalo zamudne obresti od 8.5.1997 dalje do plačila.
Ker iz najemne pogodbe ne izhaja, da bi A. kot najemnik sklenil to pogodbo kot samostojni podjetnik posameznik, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so podani pogoji, ki jih določa 481. člen ZPP za to, da je mogoče nek spor opredeliti kot gospodarski spor.
Če toženec zatrjuje, da je vse plačal kar je bil dolžan, mora za to predložiti dokaze, ne pa da zatrjuje, da je žrtev svoje raztresenosti, ker je prav vsa potrdila izgubil.
ZTLR člen 14, 14/1, 39, 14, 14/1, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožnice, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožnice do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1. odst. 14. čl. ZTLR), neizročitev ključev obstoječe ključavnice na vhodnih vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno narekuje materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo pa vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
ZGD člen 436, 437, 436, 437. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - sredstva na tekočem računu
Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni bil utemeljen, ker upnik v predlogu ni niti navedel, katero denarno terjatev želi zavarovati. Šele iz pritožbe je razbrati, da namerava upnik zahtevati od dolžnka vračilo tržne vrednosti svojega poslovnega deleža. Šele pritožbeno navajanje odločilnih dejstev je prepozno, saj pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost ugotovitev in odločitev prvostopnega sodišča glede na dejansko stanje ob času odločanja na prvi stopnji.
Gola trditev, da tožena stranka tožeči stranki zastavljene opreme noče izročiti, pa je presplošna za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnica sami terjatvi ne ugovarja, ugovor ter premičnine na tem naslovu niso njene, pa ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, je bilo treba ugovor zavrniti in potrditi sklep o izvršbi.
Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR).
Sodišče prve stopnje je pri vročanju opomina prezrlo, da ima taksni zavezanec pooblaščenca in je opomin namesto pooblaščencu vročilo neposredno taksnemu zavezancu. Zaradi nepravilne vročitve, tudi naknadni 15-dnevni rok, ki ga za plačilo sodne takse predvideva ZST, in prične teči z vročitvijo opomina, še ni potekel.
Zamudne obresti zastarajo takrat, ko zastara glavnica oziroma glavna terjatev (369. čl. ZOR). Splošni zastaralni rok znaša pet let (371. čl. ZOR). Zamudne obresti so občasna dajatev, ki dospevajo v plačilo v določenih krajših časovnih obdobjih. Te pa po določilu 1. odst. 372. čl. ZOR zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posemezne dajatve. Ker je bila tožba vložena dne 5.9.1995, so vtoževane obresti nedvomno zastarane, saj je cediran znesek v višini 31.507,30 SIT tožeča stranka banki D. plačala dne 2.4.1992, drugi vtoževani znesek v višini 25.955,90 SIT pa dne 2.6.1992.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nezgodno zavarovanje - odškodnina - izpodbijane sodbe - pritožbeni razlog
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Glede na dejansko stanje, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožeče stranke prišlo zaradi nenadnega nepravilnega giba, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 5. člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ko je zaključilo, da dogodek, ki se je pripetil tožeči stranki, ustreza pojmu nezgode in je znano ob pravilni uporabi 7. odst. 14. člena Spošnih pogojev tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo dnevne odškodnine.
ZPP člen 158, 158/1, 189, 189/1, 158, 158/1, 189, 189/1.
povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka
Ko gre za vprašanje izpolnitve zahtevka v zvezi s povrnitvijo pravdnih stroškov, o izpolnjenem zahtekvu ni mogoče govoriti, če tožbe tožniku še ni bila vložena.
zamudne obresti - obresti - odškodnina - negmotna škoda
Zakonite zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva izdaje sodbe prve stopnje, s katero je odškodnina odmerjena.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. S sprejeto odločitvijo, sodišče ni poseglo v tisti del sklepa o izvršbi, ki predstavlja izvršilni naslov in tudi ni ustavilo izvršbe na morebitnih drugih dolžnikovih računih, skladih, akreditivih ali podobnih naslovih. Izvršbo je ustavilo le v obsegu glede katerega so bili izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 147. člena ZIZ.
Glede na letnika rojstva tožencev, staršev D. K., razvidna iz podatkov sklenjene pogodbe med pravdnimi strankami ter na še neizdelan podpis D. K. na povratnici, pritožbeno sodišče ne dvomi o tej pritožbeni trditvi, zaradi česar je v posledici tega vročitev sodbe sinu pravdnih strank nezakonita, saj je v nasprotju z določilom čl. 142 v zvezi z določilom čl. 141 ZPP/77. Vendar posledic nezakonitega vročanja ne moreta in ne smeta trpeti toženca, saj so jima s tem odvzeti trije (od petnajstih) dnevi za pritožbo, zaradi česar spričo pomembnosti zakonito določenega in nepodaljšljivega pritožbenega roka in posledic njegove zamude prične teči pritožbeni rok v takšnem primeru šele z dejansko vročitvijo sodbe tožencema, torej 18.1. in ne z vročitvijo njunemu sinu dne 15.1.1999. Takšno stališče je že večkrat zavzela tudi sodna praksa.
Na podlagi podatkov pritožbe ni bilo moč ugotoviti, na katero zadevo se pritožba nanaša, in ker pritožnik pritožbe ni ustrezno dopolnil, je prvostopno sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 366. člena ZPP/99 njegovo pritožbo pravilno zavrglo kot nepopolno.