IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033753
ZSKZDČEU-1 člen 3, 190, 190/1.
vezanost na odločitev tujega organa - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - dejansko stanje prekrška
Pritožbene navedbe, da vozila ni vozil on, da tudi ni in v času storitve prekrška ni bil odgovorna oseba družbe S. d. o. o., temveč je to B. S., ki tudi sprejema pošto in da od začetka leta 2018 v tej družbi ni več aktiven (čeprav je po podatkih iz Poslovnega registra pri AJPES bil do 23. 9. 2019 vpisan kot direktor in tudi sam navaja, da ni več odgovorna oseba od 13. 9. 2019), so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne. To je namreč stvar dejanskega stanja v postopku odločanja o odgovornosti za storjeni prekršek
kaznivo dejanje velike tatvine - vlomna tatvina - analiza DNK (DNA) - dokazna vrednost
Na neposrednem zaslišanju je forenzična izvedenka rezultat DNK analize tudi pojasnila s pomočjo šest stopenjske verjetnostne lestvice in ga umestila na peto stopnjo. Slednje pomeni, da rezultat zelo močno podpira predpostavko, da je mešanica sledi izolirana na gumbu vrat trezorja mešanica bioloških sledi obtoženca in še ene neznane osebe.
V tem sporu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstva glede sestankov - da se jih je tožnik moral udeležiti, da jih je sklical nadrejeni, da so se na njih izmenjale informacije o nalogah za naslednji dan, ki so bile za pripadnike pomembne, in da so sestanki trajali vsaj 20 minut (ni šlo za kratke, neobvezne in neorganizirane "sestanke", kot prikazuje toženka v pritožbi; kot tudi ni bistveno, da tožnik ni bil tisti, ki je bil zadolžen za prenos informacij). Na podlagi teh dejstev kot tudi ob upoštevanjem priprav za delo naslednjega dne je utemeljeno razsodilo, da toženka tožniku tedenskega počitka kot počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur ni zagotovila (saj na dan, ki je bil previden kot prost, ni bil 24 neprekinjenih ur prost). Zato je zahtevku za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, kot ga je postavil tožnik, utemeljeno ugodilo.
ZPP člen 158, 158/1, 274, 274/1. ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških - izpolnitev zahtevka - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - umik predloga za izvršbo - povod za tožbo - kriterij krivde - kriterij uspeha v postopku - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - zakrivljenost ravnanja - pravovarstveni interes
Materialnopravno izhodišče za presojo stroškovnih zahtevkov pravdnih strank v obravnavani zadevi je v pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Navedeno pravilo izhaja iz položaja, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen pa je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila vložitev tožbe upravičena in toženec izpolni vtoževano obveznost. V takšnem primeru prej navedeno pravilo ne velja, kar je določeno v drugem delu prvega odstavka 158. člena ZPP, ampak se o stroških odloči na podlagi določb 154., 155. in 156. člena ZPP. Če ne gre za položaj, ko toženec sploh ni dal povoda za tožbo, je bila njena vložitev potrebna, saj je tožnik z njo uveljavljal svoj pravovarstveni interes, ki je v izpolnitvi zahtevka, ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja ali pa njegovem preoblikovanju in je obstajal vse do izpolnitve zahtevka.
OZ člen 7, 488, 488/1, 490, 490/1, 490/2. SPZ člen 64, 64/2, 64/4.
pravna napaka - pravna napaka prodane stvari - odgovornost prodajalca za pravne napake - jamčevanje za pravne napake pri prodani stvari - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - sankcije za pravne napake - obvestilo o napaki - izguba pravice iz pravne napake - zloraba pravice
Obvestilo o napaki ni predpostavka prodajalčeve odgovornosti za pravne napake. V takem primeru je lahko podana kvečjemu odškodninska odgovornost kupca, ne more pa opustitev notifikacijske dolžnosti prodajalca razbremeniti odgovornosti iz naslova pravnih napak.
zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - novo sojenje pred drugim sodnikom - kaznivo dejanje velike tatvine - sostorilstvo - pogojna obsodba - seja senata sodišča druge stopnje - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji
Glede na zgoraj povzeta pritožbena izvajanja se tudi pritožbenemu sodišču poraja dvom v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje glede celokupnega prispevka obdolžene k storitvi kaznivega dejanja in zanesljivost ugotovljene identitete obdolženega.
Po očitku obtožbe predstavlja odločilen pogoj za neposredno izvršitev kaznivega dejanja tudi obdolženkino opazovanje okolice in preprečevanje, da ju s storilcem vlomne tatvine kdo ne zasači. Tega odločilnega dejstva, in s tem zanesljivega odgovora na vprašanje ali je obdolženkino sodelovanje pri kaznivem dejanju treba šteti za sostorilstvo ali zgolj za pomoč, pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Priča Z.P. je v preiskavi in na glavni obravnavi določno trdil, da je na policiji prepoznal osumljenca po fotografijah, vendar v sodnem postopku obdolženca ni prepoznal. Da se odstranijo dvomi bo zato potrebno pričo podrobneje in natančneje kot do sedaj izprašati o tem, kako je potekala prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji.
KORUPCIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00034492
URS člen 26. ZIntPK člen 13, 16, 46, 75. ZVOP-1 člen 9.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana protipravnost - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - preprečevanje korupcije - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - razpolaganje s proračunskimi sredstvi - javnost podatkov - objava osebnih podatkov - objava na spletni strani - zakonska podlaga - razlaga določb zakona - sporno pravno vprašanje - sodba vrhovnega sodišča
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje, ki utemeljuje pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri tem je VSRS večkrat poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bilo ravnanje nosilca oblasti protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa, ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti države, tista kršitev oziroma napaka organa, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Ker je bila dikcija 75. člena ZIntPK pomensko odprta in ker je tudi 13. člen ZIntPk dajal KPK široke možnosti zbiranja osebnih podatkov (ne glede na določbe drugih zakonov), pritožbeno sodišče zaključuje, da je v trenutku objave KPK imela razumno podlago za sklepanje, da je njeno ravnanje v skladu z zakonom. Te zakonske določbe so dajale tudi podlago za sklepanje (ki ni bilo očitno nerazumno, arbitrarno ipd.), da lahko KPK objavi tudi podatke o prejemkih posameznikov za dvanajst let, čeprav so roki hrambe za podatke pri Upravi za javne prihodke minili po desetih letih in čeprav 46. člen ZIntPK določa, da lahko KPK na svoji spletni strani objavi le podatke o dohodkih in premoženju funkcionarja, ki so bili pridobljeni v času opravljanja funkcije in eno leto po prenehanju funkcije. Šele naknadno je VSRS zavzelo stališče, da je tako tolmačenje KPK napačno in da bi za vzpostavitev spletne baze Supervizor morala obstajati jasna zakonska podlaga.
ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 332/2, 345, 395, 395/2.
ocena vrednosti premoženja - izklicna ali izhodiščna cena - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Stečajni postopek se ne vodi v korist stečajnega dolžnika, temveč v korist upnikov. Upravitelj mora ravnati v njihovo največjo korist in poskrbeti, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. V konkretnem primeru bi pridobivanje ponovnih ocen vrednosti premoženja na željo dolžnice – zgolj zaradi določitve morebitnega drugačnega izhodišča pri prodaji – povzročilo zgolj dodatne stroške v breme upnikov in stečajne mase ter podaljševalo postopek prodaje, kar pa bi bilo v nasprotju z načeli stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034359
OZ člen 59, 59/4, 287, 288, 633, 633/2, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 642, 642/3. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - odstop od pogodbe - rok za odpravo napak - prevzem dela - odklonitev prevzema - fikcija prevzema - preprečitev - uresničitev pogoja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium - naročnikova obveznost plačila - nerelevanten dokaz - sklepčnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - vračunavanje delne izpolnitve - zavrnitev dokaznega predloga
Nesklepčnost ni podana, če stranka vtožuje manj, kot bi lahko v skladu s pogodbo, na katero se sklicuje.
V kolikor bi tožena stranka delo tožeče stranke smatrala za neuporabno, bi lahko odstopila od pogodbe. Te možnosti ni izkoristila, ampak je tožeči stranki omogočila odpravo napak v smislu, da bo počakala na novo verzijo programske opreme v septembru. S tem je nase prevzela tudi dolžnost, da tožeči stranki omogoči, da napake odpravi oz. dopusti, da ji predstavi novo verzijo. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter načelom venire contra factum proprium bi bilo, če naročnik, ki je podjemniku omogočil odpravo napak izvršenega dela, nato odkloni pregled in prevzem dela, s katerim je podjemnik napake odpravil. Ker se fingira, da je naročnik delo prevzel, če ga brez utemeljenega razloga na podjemnikovo zahtevo ne pregleda in prevzame, je takšno delo treba šteti za ustrezno.
Toženka je v dokaznem postopku uspela dokazati, da je tožnici tveganje najetja kredita v tuji valuti ustrezno predstavila, da ji je enakovredno predstavila tudi kredit v EUR ter da ni dajala prednosti nobenemu kreditu iz svoje ponudbe. Zato je mogoče zaključiti, da je bila tožnici kot povprečni potrošnici omogočena preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033755
KZ-1 člen 47, 47/5. ZKP člen 129, 129/2.
obročno plačilo denarne kazni - poziv na plačilo - izvršitev denarne kazni
Zagovornik tako utemeljeno izpostavlja, da je bil poziv za plačilo stranske denarne kazni z dne 29. 8. 2019, izdan in obsojencu poslan preuranjeno, saj se v skladu z drugim odstavkom 129. člena ZKP sodba izvrši šele, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir. Pri tem ne zadošča, da je pravnomočna sodba vročena zgolj tožilstvu in obsojenčevemu zagovorniku, temveč mora biti vročena tudi oz. predvsem obsojencu, kar pomeni, da bi v predmetni zadevi obsojenec lahko bil pozvan za plačilo denarne kazni šele po 22. 11. 2019. Tako poziv z dne 29. 8. 2019ne more biti podlaga za ugotavljanje, ali je obsojenec v zamudi s plačilom obrokov
Po drugem odstavku 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Po ustaljenih stališčih sodne prakse to velja ne glede na to, ali je bila v pravdi uspešna stranka oproščena taks na podlagi zakona ali na podlagi prošnje za taksno oprostitev.
Tožnik mora razumeti, da pravdni postopek, v katerem lahko uveljavlja svoje pravice, predpisuje tako formalne kot vsebinske zahteve, ki jih ne s tožbo ne z njeno popravo ni izpolnil. Tožnik sploh ni opisal konkretnega življenjskega primera, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost tožencev, ki jo je opredelil v dopolnitvi tožbe na 100.000,00 EUR za prvega in na 150.000,00 EUR in 20.000,00 EUR za drugega in tretjega; ne tožba ne njena dopolnitev nista docela razumljivi, obe skupaj in vsaka zase sta nepopolni in ne ustrezata vlogi, ki bi bila sposobna obravnavanja. V tožbi navaja zgolj to, da naj bi ga prvi toženec 21. 8. 2019 fizično napadel, v dopolnitvi tožbe pa, da so toženci na sodišču lagali in da je bil sam obsojen na 4 in pol leta zapora. Na podlagi tega se tožnikovega tožbenega zahtevka se ne da individualizirati – ni jasno, kakšna oz. katera škoda naj bi mu bila storjena, s čim konkretno, kaj predstavlja zahtevani znesek, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.
Sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima možnosti tehtanja ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Navedeno pa pomeni, da v postopku dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče nima zakonske podlage, da bi upoštevalo kakršnekoli okoliščine v zvezi s samim prekrškom ali v zvezi z osebnostjo storilca ter njegovo potrebo po veljavnem vozniškem dovoljenju. Storilec tako zmotno meni, da preklic odložitve izvršitve ni obligatoren in da je treba presojati vse okoliščine primera posebej.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse kot stroškov postopka nasprotne stranke - pritožbene novote v pritožbenem postopku
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo četrtega odstavka 15. člena ZST-1, ki govori o dolžnosti plačila sodne takse stranke, ki je v postopku delno uspela.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - višina denarne odškodnine - cenitev vrednosti nepremičnine
Sodni izvedenec in cenilec I.L. je svoje stališče glede negativnih ekonomskih vplivov za omenjeni parceli pojasnil pisno in ustno na naroku 5. 12. 2019. Zaslišan na naroku je pojasnil, da gre za oceno zemljišča, kot je bilo zatečeno v naravi v času razlastitve in je last razlaščenca ter se ceni kot tako in se pri cenitvi ne more upoštevati bodoče stanje takšnega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033259
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 217, 217/1. ZPP člen 124, 214, 214/2, 224, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 8. ZFPPIPP člen 342, 342/1.
stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera priposestvovalca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dobroverni pridobitelj - raziskovalna dolžnost - stečajni postopek - tek priposestvovalne dobe - prenehanje stvarne služnosti - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - javna listina - podpis zapisnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika na podlagi prodajne pogodbe z dne 1. 6. 2007 postala lastnika nepremičnine 372/19 k.o. X, hkrati pa je bilo v kupoprodajni pogodbi, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (1. člen pogodbe), določeno, da je poleg enostanovanjskega trojčka predmet nakupa tudi zunanja prometna in komunalna ureditev, zgrajena do III. podaljšane gradbene faze in s pripadajočim zemljiščem in da je na podlagi elaborata o delitvi parcel nastala nova parcela 372/20 k.o. X, ki bo predstavljala dovozno obračališče in cesto po severni strani parcel 372/1 in 272/2 k.o. X. Drugi člen pogodbe določa enako, da je predmet nakupa poleg zemljišča 372/19 tudi pripadajoča zunanja, prometna in komunalna ureditev. Glede na to, da je bil lastnik parcele 372/20 prodajalec, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je dobrovernost tožnikov kot izvrševalcev stvarne služnosti utemeljena na pogodbeni pravni podlagi, saj navedena pogodbena določila predstavljajo soglasje prodajalca za trajno uporabo parcelne številke 327/20 za hojo in vožnjo po cesti in obračališču.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je parc. št. 372/20 predstavljala asfaltirano cesto in obračališče, ki je hkrati predstavljala edino povezavo tožnikov s cesto 371/1 in 1810/29 k.o. X, je ta okoliščina terjala od toženke oziroma njene pravne prednice opravo potrebnih poizvedb glede statusa zemljišča, česar pa ni storila. Situacija v naravi bi morala pri toženki in njeni pravni prednici vzbuditi dvom o pravilnosti podatkov zemljiške knjige glede neobremenjenosti parc. št. 372/20, ker pa toženka svoje raziskovalne dolžnosti ni opravila, se ni mogla v dobri veri zanesti na pravilnost podatkov v zemljiški knjigi, zato se toženka tudi neutemeljeno sklicuje na določilo drugega odstavka 44. člena SPZ.
Pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane v stanovanju, se upoštevajo stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok ali drugih oseb, če skupaj živijo ter druge okoliščine primera. Sodišče je za te okoliščine pravilno štelo: premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Primerjava vseh okoliščin primera pokaže, da je predlagateljica izkazala večje potrebe po dodelitvi najemniškega stanovanja.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4.. ZZ člen 55.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - pravna oseba - izbris iz registra - pravno nasledstvo
Tožena stranka (zavod) lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda (55. člen Zakona o zavodih). Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne pride v poštev. Zaradi neobstoja pravnega nasledstva se pomanjkanja sposobnosti biti stranka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnice pravilno zavrglo.