Izvedenka svojega dela ni v celoti opravila, saj je bila naknadno razrešena, vendar je do trenutka razrešitve opravila določena pripravljalna dela, in sicer študij spisa, zbiranje in proučevanje dokumentacije, za kar ji je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - izločitveni zahtevek dedičev - pomoč zapustniku - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica dediča
Med dedičema so torej sporna dejstva glede izločitve dela nepremičnin iz zapustnikovega premoženja, zato je sodišče prve stopnje upravičeno prekinilo zapuščinski postopek in dediča napotilo na pravdo (2. točka prvega odstavka 212. člena ZD). Pravilno je pravico dediča štelo za manj verjetno (213. člen ZD), saj je logično, da je on tisti, ki mora to svojo pravico uveljaviti in dokazati in to, zaradi spornih dejstev, v kontradiktornem pravdnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - duševna neprištevnost
Neutemeljeno je zavzemanje tožnika, da sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ni dopustna, ker je bilo ugotovljeno, da je očitano kršitev, zaradi katere mu je tožena stranka podala izredno odpoved, storil v stanju neprištevnosti. Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu pojasnilo, da je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča o samodejni prepovedi sodne razveze v primeru, ko delavec stori kršitev v stanju neprištevnosti, ker trpi za kronično psihično boleznijo, kot v tožnikovem primeru. Ne drži namreč, da bi v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi tožnik izgubil delo zaradi bolezni oziroma da v tem primeru sodišče tožniku v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ne bi zagotovilo enake obravnave glede na njegovo zdravstveno stanje (6. člen ZDR-1). Pri sodni razvezi po 118. členu ZDR-1 ne gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali za kakšno drugo odpoved, temveč za drug način prenehanja delovnega razmerja (77. člen ZDR-1). Mora pa sodišče glede na podan predlog za sodno razvezo po 118. členu ZDR-1 presojati vse okoliščine in interese obeh strank ter ugotavljati, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje med strankama tega postopka.
odškodninska odgovornost - silobran - udarec z roko - konkretna in resna nevarnost - istočasnost napada in obrambe
Glede na zgoraj povzete ugotovitve sodišča prve stopnje ni mogoče zaključiti, da je toženčevo ravnanje, ko je udaril (vsaj enkrat) tožnika z odprto dlanjo v obraz, bila neogibno potrebna obramba. Ob dejstvu, da se toženec ni počutil v nevarnosti, ker je bil tožnik pijan, tožnikovo ravnanje ni pomenilo nedvoumne in dovolj konkretne ter resne grožnje za poškodovanje toženca. Toženec je z udarcem (vsaj enim) z odprto dlanjo povzročil poškodbe tožniku. Toženec v svojih trditvah ni navedel dejstva o tem, v kateri fazi konflikta s tožnikom je le-tega udaril z odprto dlanjo v obraz, svojega udarca ni časovno umestil v okoliščine škodnega dogodka.
Ob odsotnosti toženčeve trditve o dejstvu, da je tožnika udaril istočasno, ko se je tožnik zaletel vanj in ob upoštevanju ugotovitve v izpodbijani sodbi, da se toženec ni počutil v nevarnosti, ker je bil tožnik pijan, toženec pa je tožnika umiril s prijemom za vrat z levico in z dvignjeno desnico ter za grožnjo, da bo poklical policijo, niso podani ključni elementi silobrana. Istočasnost in neogibna potrebnost toženčevega ravnanja (udarca).
zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - ponovna zahteva - oškodovanec kot tožilec - preiskava - utemeljen sum
Sodišče prve stopnje je vlogo oškodovancev kot tožilcev, ki sta jo vložila po svojem pooblaščencu 24. 12. 2019 in jo naslovila kot obtožnico, pravilno obravnavalo kot zahtevo, da se kazenski postopek zoper obdolženko, potem ko je bila zahteva za preiskavo pravnomočno zavrnjena, ponovno uvede. Pravilno je tudi zaključilo, da se oškodovanca kot tožilca v njej sklicujeta na dokaze, ki so bili v spisu že v času, ko je sodišče odločalo o zahtevi za preiskavo in da nista predložila novih dokazov, na podlagi katerih bi se senat prvostopenjskega sodišča lahko prepričal, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7.. ZDR-1 člen 126, 126/2.. OZ člen 191.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2006) člen 49, 49/3, 49/4.
plačilo razlike plače - pobot izplačila plače - plača
Plača predstavlja osnovo za obračun nadomestila plače, sestavljajo pa jo vse postavke plače, ki so naštete po drugem odstavku 126. člena ZDR in ZDR-1 in ne le osnovna plača in dodatek za delovno dobo.
odločitev o pravdnih stroških - individualni delovni spor - nastanek taksne obveznosti
V skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki.
SPZ člen 77, 77/4, 79, 80. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZNP člen 37.
sodna ureditev meje - potek meje - zadnja mirna posest - stanje v zemljiškem katastru - ograja - skupna lastnina - izpodbojna zakonska domneva - dobrovernost posestnika - pisna izjava - pristnost podpisa - pravni prednik - katastrska meja
Za konkretni primer je neprepričljivo poudarjanje nasprotnega udeleženca, da sme v skladu z 79. členom SPZ lastnik nepremičnine do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, oziroma njegovo sklicevanje na domnevo iz 80. člena SPZ, v skladu s katero so mejne ograje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin. V konkretnem primeru je bilo namreč ugotovljeno, da so ograjo z obeh strani uživali (vzdrževali, uporabljali) le predlagateljica in njeni pravni predniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00033180
OZ člen 840, 922, 937, 937/4, 964, 965. ZNPosr člen 6, 14.
plačilo odškodnine - poslovna odškodninska odgovornost - odškodnina za premoženjsko škodo - zavarovanje poklicne odgovornosti - obvezno zavarovanje pred odgovornostjo - pogodba o nepremičninskem posredovanju - ustna pogodba o nepremičninskem posredovanju - uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (direktna tožba) - direktna tožba oškodovanca - skrbnost dobrega strokovnjaka - preklic naročila za posedovanje - odpoved zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - strokovna napaka - odbitna franšiza
Pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine je veljavna, četudi je sklenjena ustno, saj ZNPosr pomanjkanja pisnosti ne sankcionira, OZ pa pisnosti posredniške pogodbe ne predvideva.
Zavarovalni primer pomeni že sam škodni dogodek oz. nastane s samo kršitvijo obveznosti zavarovanca, oškodovančeva zahteva po povrnitvi škode pa je le nadaljnji pogoj za nastanek obveznosti zavarovalnice. Bistvo obveznega zavarovanja poklicne odgovornosti (6. člen ZNPosr) je v kritju odškodninskih zahtevkov, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju registrirane dejavnosti. Določba 964. člena v povezavi z 922. členom OZ opredeljuje vsebino/pojem zavarovalnega primera s trenutkom nastanka škodnega dogodka. Dodatno pogojevanje, z zahtevo po dodatni aktivnosti zavarovanca, da bi dogodek predstavljal zavarovalni primer, je v nasprotju z namenom obveznega zavarovanja - da se zagotovi kritje škode zaradi dogodka, ki je nastal v času trajanja zavarovanja.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/3, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/1, 49/1-3, 51. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
nagrada izvedenca - izvedensko mnenje - študij spisa - preučitev dokumentacije - dodatna dokumentacija - dopolnilno izvedensko mnenje - dodatno izvedensko mnenje
Mnenje je natančno in strokovno, zato je brez osnove pomislek iz odgovora na pritožbo, da izvedenec do nagrade ne bi bil upravičen. Nestrinjanje z mnenjem ni razlog za odrekanje plačila izvedencu. Dodatno izvedensko delo je bilo potrebno zaradi dodatnih vprašanj, ki sta jih stranki izpostavili po pregledu osnovnega mnenja, in ne zaradi pomanjkljivosti osnovnega izvedenskega mnenja.
OZ člen 168, 171. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12. ZPP člen 213, 254, 254/3.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - vzrok za nastanek škode - odvodnjavanje meteornih voda - zamakanje - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - dolžnostno ravnanje - neskladna gradnja - ocena stroškov - pravno pomembno dejstvo - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka - imenovanje novega izvedenca
Napačno je materialnopravno izhodišče izpodbijane sodbe, da bi moral tožnik na svojem objektu izvesti hidroizolacijo in pri gradnji uporabiti kvalitetnejši beton. To bi bil dolžan storiti, če bi mu tako nalagal veljaven pravni red (česar toženec ni zatrjeval), ne pa kot odziv na gradnjo na sosednjem zemljišču. Tožnikova opustitev bi bila torej lahko upoštevna le, če bi mu pravni red nalagal določeno dolžnostno ravnanje. Ker pa tožnik ni opustil kakšnega dolžnostnega ravnanja, ni podlage za njegovo soodgovornost. Toženčeva gradnja, ki je vplivala na pot meteornih voda, je bila edini (izključni) pravno relevantni vzrok za nastanek škode (če te gradnje ne bi bilo, oziroma, če bi bila gradnja izvedena tako, da bi predvidela ustrezno odvodnjavanje meteornih voda, najverjetneje ne bi prišlo do zamakanja).
Dokaz o tem, da je gradnja skladna, graditelja še ne oprosti odškodninske odgovornosti za nastalo škodo. Škoda namreč lahko izvira tudi iz gradnje, ki je izvedena v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja.
Izven postopka pridobljeno mnenje ne zagotavlja nepristranskosti (izvedenca) in kontradiktornosti, zato lahko predstavlja le del strankinih navedb. Upoštevanje izpovedbe osebe, ki je takšno mnenje izdelala, oziroma obrazložila, bi predstavljalo obid tega pravila.
Ker nastala škoda še ni bila odpravljena, je ocena stroškov sanacije (in v njej predviden način sanacije), ki jo je po več ogledih stanja na terenu na podlagi svojega znanja in izkušenj izdelal izvedenec, v tem postopku edina podlaga za odločanje o višini odškodninskega zahtevka.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - kazen zapora - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja - način storitve kaznivega dejanja - osebne okoliščine - način izvršitve zaporne kazni
Pritožba pa utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da teža kaznivega dejanja narekuje izrek zaporne kazni, a je pri tem obdolženčevim osebnim okoliščinam, to je posledicam prestajanja zaporne kazni za njegovo poslovno dejavnost in preživljanje družine, dalo preveliko težo ter nepravilno zaključilo, da ugotovljene okoliščine, vključno s težo kaznivega dejanja, dopuščajo način izvršitve zaporne kazni le ob koncu tedna. Način prevažanja kar 40 tujcev, ki jih je obdolženec v obravnavanem primeru nezakonito prevažal v tako majhnem prostoru, namenjenem za prevoz tovora, ki je bil brez odprtin za zračenje ali naprav za dotok zraka, pri čemer je imel vsak zase le 40 cm x 40 cm prostora, nedvomno predstavlja tako izjemno zavržno in težko kaznivo dejanje, da je tudi po oceni pritožbenega sodišča primeren le izrek zaporne kazni, ki jo mora storilec prestati v zaporu in nikakor ne le ob vikendih.
dopolnilni sklep - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - vpis lastninske pravice - ukinitev parcele - nastanek novih parcel
Določba 325. člena (v povezavi s 332. členom) ZPP se uporablja tudi v nepravdnih postopkih. Omenjena določba ne predvideva, da je potrebno (pred odločitvijo sodišča) strankin predlog za izdajo dopolnilne odločbe poslati nasprotni stranki v izjasnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSM00041160
OZ člen 659, 659/2.. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 19, 19/2, 34.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - nepredvidena dela - nujna nepredvidena dela - presežna dela - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - bistvena kršitev določb postopka
Glede na izid dokaznega postopka tako tožnica ni uspela dokazati, da je šlo za nujna nepredvidena dela, saj iz nobenega dokaza ni razvidno, da je šlo za dela, ki so bila "nujna, da se zagotovijo trdnost objekta, pravilen potek del in normalna uporaba zgrajenega objekta ali da se prepreči nastanek škode". Zgolj pritožbeno sklicevanje oz. zatrjevanje teh okoliščin iz citiranega določila pa v tej smeri ne zadošča oz. ne uspe omajati pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju. V tej zvezi sodišče druge stopnje še izpostavlja, kar je v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zapisalo tudi sodišče prve stopnje, da se tožnica do zadnje (četrte) dopolnitve izvedenskega mnenja sploh ni opredelila, prav tako pa ni predlagala imenovanja novega izvedenca, zaradi česar je šteti, da se je tožnica s podanim izvedenskim mnenjem strinjala. Iz tega razloga so sedanje pritožbene vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje tudi prepozne.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je tožnikove navedbe glede sestankov zavrnilo z ugotovitvijo, da so bile delovne naloge in obveznosti vnaprej določene s tedenskimi in mesečnim razporedom, in da so bili sestanki namenjeni le krajšim informacijam, povezanim z nemotenim delovanjem vojaške misije. Vendar pa je tožnik v zvezi s sestanki zatrjeval (in izpovedal), da je s poveljnikom voda vsakodnevno opravljal sestanke, na katerih je prevzemal naloge in mu poročal o izvršenih nalogah, da mu je pomagal pri načrtovanju in usposabljanju ter da je v času odsotnosti poveljnika voda vodil sestanke s podrejenimi vojaki. Tožnik je torej zatrjeval dodatne obveznosti iz naslova opravljanja specifične funkcije na misiji, kar je tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS iz sodbe opr. št. VIII Ips 54/2019 z dne 3. 12. 2019 lahko bistveno pri presoji kršitve pravice do tedenskega počitka zaradi udeležbe na sestankih. Sodišče prve stopnje bi zato do teh navedb moralo zavzeti jasno stališče.
prenehanje stvarne služnosti - pogoji za prenehanje služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena
Po jasnem stališču teorije in sodne prakse mora biti nekoristnost objektivna in popolna, da bi lahko služnost iz tega razloga prenehala. Stvarna služnost poti je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče pridobi ali že ima tudi drugačno povezavo. Na tej pravni podlagi tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj glede na ugotovljeno ni mogoč zaključek o popolni nekoristnosti služnosti.
Zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno zmoten, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo kogentne določbe 241. člena DZ, da skrbnik ne more biti oseba, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
Civilnopravna pogodba, sklenjena med pravdnimi strankami, ni ovira za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja toženke pri tožeči stranki in posledično za ugotovitev delovnega razmerja, če so izkazani vsi elementi iz 4. člena ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca in opravljanje dela za plačilo, osebno in nepretrgano, po navodilih in pod nadzorom delodajalca).
ZDR v 11. členu določa, da se pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če zakon ne določa drugače. OZ pa v prvem odstavku 86. člena določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnimi predpisom ali moralnim načelom nična, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Glede na ugotovitev, da je utemeljen toženčev ugovor o ničnosti poroštvene pogodbe - pogodbe o vodenju lokala in garanciji (1024. člen OZ), s katero je bila določena njegova solidarna obveznost za dolgove toženke, je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da solidarna odškodninska odgovornost toženca na tej podlagi ni podana.
Celo v primeru, če delodajalec delavca na podlagi 85. člena ZDR-1 pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, ta delavec nima samostojnega pravnega varstva zoper tako pisno opozorilo, čeprav se izrecno nanaša na delavcu očitane kršitve. Sodna presoja obstoja takih kršitev je mogoča šele ob sodni presoji kasneje izdane odpovedi.