redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neenaka obravnava
Reorganizacija ni bila navidezna, saj za opravljanje del in nalog na ukinjenem delovnem mestu tožnika po reorganizaciji ni bil zaposlen noben nov delavec, ampak delavka, ki je prej delala na delovnem mestu "strokovna sodelavka za komunalne dejavnosti" kot vodja novonastale enote za ravnanje z odpadki in urejanje javnih površin opravlja dela, ki so bila pred tem dela in naloge delovnih mest "vodja enote snaga" in "strokovni sodelavec za komunalne dejavnosti". Slednje sicer ni bilo ukinjeno, vendar pa je po reorganizaciji nezasedeno, tako da je pri toženi stranki na navedenih dveh delovnih mestih po reorganizaciji ostala zaposlena le ena delavka (pri čemer je bila ta zaposlena pri toženi stranki 25 let, nazadnje na delovnem mestu v VII. tarifnem razredu, tožnik pa le dve leti na delovnem mestu, uvrščenem v VI. tarifni razred).
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - delna sodba - določitev stikov med staršem in otrokom - določitev obsega stikov - soglasje staršev - največja korist otroka - konfliktnost med starši - otrok s posebnimi potrebami
Osnovni pogoj skupnega starševstva je visoko medsebojno sodelovanje in spoštljivo komuniciranje med starši. Starša morata biti sposobna preseči zamere, ki izhajajo iz njunega preteklega partnerskega odnosa, morata skupaj načrtovati vzgojo, varstvo in oskrbo otrok in morata biti sposobna vsakodnevnega prilagajanja, pogosto vnaprej nepredvidljivim situacijam.
Osnovno materialnopravno izhodišče za odločanje, kateremu od staršev naj bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo potem, ko je med njima zakonska skupnost prenehala, so koristi otroka. Pravni standard koristi otroka je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
Odločilna okoliščina, ki je prevagala jeziček na tehtnici na stran očeta, ni dejstvo, da tožnica otrokoma ne bi bila dobra mati, ampak ohranitev obstoječih razmerij, da otroci ostanejo v okolju, kjer je prej živela družina, torej v nespremenjenem vrtčevskem oziroma šolskem okolju ter v okolju, kjer so v neposredni bližini stari starši in otroci očetove sestre. Otroci imajo v očetovem okolju občutek varnosti, stabilnosti in trdnosti, kar je za njihov nadaljnji osebnostni razvoj zelo pomembno.
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je terjatev v tem postopku poplačana v celoti. Navedena ugotovitev pritožbeno ni sporna, sporna je le višina preplačila, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati, saj je za ustavitev izvršilnega postopka pomembno le, da je bila terjatev predmetne izvršbe poplačana. V kolikor pa dolžnik meni, da je bila terjatev, za katero je bila v predmetnem postopku dovoljena izvršba, preplačana, lahko pod pogoji in v roku, določenem v 67. členu ZIZ, predlaga nasprotno izvršbo.
ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje tožbe - sodna taksa
ZST-1 ne ločuje med popolnimi in nepopolnimi tožbami, temveč v tar. št. 2311 jasno določa taksno obveznost za vsak postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave na prvi stopnji. Nižjo taksno obveznost določa zgolj v primeru končanja postopka na prvi stopnji z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi, sodbo na podlagi pripoznave ali s sklenitvijo sodne poravnave (tar. št. 2312). Besedilo tar. št. 2312 je jasno in drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da samo v štirih naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave, ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe.
Ker dolžnikova obveznost v času vložitve obeh ugovorov po izteku roka še ni bila v celoti izpolnjena, upnik tako dolžniku stroškov ugovorov ni neutemeljeno povzročil. Zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da stroške obeh ugovorov po izteku roka krije dolžnik sam.
spor majhne vrednosti - plačilo električne energije - plačilo dobavljene električne energije - splošni pogoji - obvestilo o spremembi - sprememba podatkov - izpolnitev obveznosti
Toženec ni uspel izpodbiti obstoja pogodbenega razmerja s tožečo stranko, ki bi jo moral v skladu s Splošnimi pogoji obvestiti o kakršni koli spremembi na merilnem mestu, ki bi vplivala na pogodbeni odnos oziroma ni sporočil spremembe plačnika na tem merilnem mestu.
Če odjemalec v roku ne sporoči sprememb o imenu, naslovu, lastništvu/najemništvu, se računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in na naslov, ki sta navedena v pogodbi, štejejo za prejeta.
obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - pravočasnost vloge
Predlog upnice, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja odloči sodišče, je prepozen iz razloga, ker ga je upnica vložila po izteku roka osem dni od prejema obračuna.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe kot prepozne - način štetja rokov - tek roka - procesnopravno relevantna dejstva - vročitev s fikcijo - procesni rok - pritožbeni rok - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Osemdnevni pritožbeni rok iz tretjega odstavka 458. člena ZPP je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Roka ne podaljšujejo sobote, nedelje in prazniki, ki so znotraj tega roka.
Toženec glede na izvedensko mnenje ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke še oporočno sposobna, čeprav je že bila dementna.
Sodišče prve stopnje ugovora zastaranja ni presojalo le glede akutnih holingitisov in ni spregledalo mnenja izvedenca o zaključku zdravljenja, temveč je pravilno postopalo v smeri, da gre za enotno (povezano) nepremoženjsko škodo, katere zastaranje je treba presojati glede na trenutek, ko se je (celotna) škoda stabilizirala (manifestirala). Zaključek izvedenca o končanem zdravljenju je nenazadnje strokovni zaključek, medtem ko je sodišče tisto, ki izvedenčevo mnenje pravno ovrednoti. Zaključek (aktivnega) zdravljenja sicer praviloma (pogosto) sovpada s trenutkom stabilizacije (manifestacije) škode, a ne vedno. Prav takšen primer je tudi obravnavani, ko se je po zaključku zdravljenja z operativnimi posegi manifestirala zapoznela posledica (akutni holangitis) in ko je bil šele takrat znan dokončen obseg posledic (škode) pri tožniku oziroma se je stanje pri njem v zadostni meri stabiliziralo šele takrat.
pregled in prepis sodnega spisa - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pravice udeležencev postopka - kopije listin - pravni interes udeležencev postopka - osebni podatki - pregled vsebine komunikacij
Na podlagi tretjega odstavka 502.a člena ZKP in prvega odstavka 128. člena ZKP oseba, zoper katero je začasno zavarovanje odrejeno, pravico do pregleda in prepisa spisa. Vendar pri tem ne gre za pravico do kopije „celotnega spisa“, kot to zmotno meni pritožnik. Ni namreč sprejemljivo, da bi zgolj zato, ker teče postopek začasnega zavarovanja, udeleženec tega postopka imel pravico do kopije vseh listin spisa, tudi tistih, za katerih posest ne bi imel nobenega pravnega interesa. V kazenskem spisu se namreč nahajajo številni podatki, tudi osebni in občutljivi, ki nimajo nobene zveze z začasnim zavarovanjem. Očitno je, da pravni interes za pridobitev takšnih podatkov z vidika pravic udeleženca postopka začasnega zavarovanja ni podan.
Sodišče upravičenost do kopiranja podatkov presoja šele na podlagi konkretizirane zahteve udeleženca postopka začasnega zavarovanja, in odloči, ali je zahteva udeleženca utemeljena.
Udeleženka ima pravico pregledati podatke, ki jih je policija na podlagi odredbe sodišča izločila iz elektonske naprave, od teh pravico do kopije tistih komunikacij, ki se navajajo v obtožnici kot dokaz, pregled zaseženih elektronskih naprav pa se lahko opravi le z izvedencem v primeru izkazane verjetnosti, da se na elektronski napravi nahajajo še drugi podatki (ki še niso bili izločeni), ki pomenijo dokaz v kazenskem postopku; kakor za druge dokazne predloge, je treba tudi v tem primeru obrazložiti, katera odločilna dejstva se bodo s predlaganim dokazom dokazovala.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - izboljšanje finančnega stanja prosilca
Na podlagi ugotovitev, da je dolžnik v predlogu za odlog izvršbe zatrjeval, da si bo v času do avgusta 2020 finančno opomogel in bo lahko takrat upniku poravnal izterjevani dolg, je sodišče prve stopnje, pravilno zaključilo, da niso podani pogoji za odlog izvršbe.
nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe - procesni sklep - družbeniki izbrisane družbe - pravno nasledstvo družbenika
Pritožbene trditve o protiustavnosti in protizakonitosti prenosa obveznosti izbrisanih družb na družbenike na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je odločeno o procesnem nadaljevanju prekinjenega postopka, ne morejo vplivati. O prehodu obveznosti na družbenika je bilo namreč odločeno s sklepom I 424/2008 z dne 7. 1. 2009, ki je postal pravnomočen dne 18. 9. 2010, določbe naknadno sprejetega ZPPDID (na podlagi katerih je bil izpodbijani sklep izdan po uradni dolžnosti) pa glede na ugotovitve ESČP v zadevi Lekić proti Sloveniji ne dajejo podlage, ki bi omogočala upoštevanje pritožbeno izpostavljenih dejstev v predmetnem izvršilnem postopku.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti za službena potovanja, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, odloga oziroma obročnega plačila sodnih taks ne more vplivati na tek roka za plačilo sodne takse.
Ker je torej Občina L. trditve o izvršenih doplačilih domske oskrbe za zapustnico za zatrjevano obdobje podkrepila s predložitvijo listin, dediči pa so njena zatrjevanja zgolj zanikali, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 213. člena ZD in pravilno štelo pravico Občine L. do omejitve dedovanja premoženja zapustnice za bolj verjetno ter na pravdo napotilo dediče. Pri oblikovanju tožbenega zahtevka dediči niso vezani na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča.
S tem, ko je toženec z zamenjavo ključavnic na vhodnih vratih stanovanjske hiše in garažnih vratih stanovanjske hiše tožnici onemogočil dostop do stanovanja na naslovu stalnega prebivališča, je tožnica za zavarovanje svoje pravice posesti stanovanja in s tem uporabe stanovanja bila prisiljena vložiti tožbo. Tako njeno ravnanje je legalno, ker temelji na zakonu (33. člen Stvarnopravnega zakonika). Po presoji pritožbenega sodišča pa je zahteva za sodno varstvo tudi legitimno ravnanje tožnice, saj je tako ravnanje nedvomno v skladu z veljavnimi pravicami in normami, ki veljajo v naši družbi.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o datumu vročitve sklepa o izvršbi sprejelo na podlagi podpisane vročilnice v spisu. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe dolžnika, da dokumenta ni dobil pravočasno, da verjetno zaradi ukinitve pošte ali novoletnega časa ter dopustov.
zavrnitev dokaznih predlogov - dokaz z zaslišanjem prič
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo po tožencu predlagane dokaze z zaslišanjem prič, za katere je sam toženec povedal, da o okoliščinah konkretnega dogodka ne bi vedele povedati ničesar, ker jim te niso znane, bi pa lahko potrdile trditve toženca o tožnikovih in toženčevih osebnostnih značilnostih (značaju). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, takšne okoliščine za ugotavljanje konkretnega spornega poteka škodnega dogodka niso pomembne.