CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0018296
ZSKZ člen 14, 16, 17. ZLPP člen 5. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - kmetijsko zemljišče - sredstva kapitalske družbe - argument teleološke redukcije - revizija stranskega intervenienta - odgovor na revizijo - stroški revizijskega postopka
14. člen ZSKZ se nanaša na zemljišča v družbeni lastnini, ne pa na zemljišča v lasti kapitalskih družb z znanimi lastniki. Če pa je imela kapitalska družba med svojimi sredstvi (zgolj) pravico uporabe na nepremičnini, tedaj ta zemljišča niso v njeni lasti in so bila predmet podržavljanja na podlagi 14. člena ZSKZ. S tem je bilo res poseženo v pravico uporabe, vendar na ustavno dopusten način, saj se je pravica uporabe transformirala v obligacijsko pravico.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - kmetijsko zemljišče - dobrovernost - prepoved odtujitve in obremenitve
Toženci šele prvič v reviziji konkretizirajo očitke v zvezi s postopkom po ZKZ, kar pa ne more vplivati na presojo dobre vere tožnika, ki je več kot 10 let živel v prepričanju, da je bila pogodba za konkretna zemljišča sklenjena v skladu z zakonskimi določbami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018723
ZPP člen 41, 367a, 367/2, 367/3, 367/4, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskih zemljišč - ponudba - skupna ponudba - stavbna in kmetijska zemljišča - postopek prodaje - predkupna pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru ponudbe prodaje kmetijskih zemljišč, v katero so zajeta tudi stavbna zemljišča, dopustno postopek prodaje obravnavati po različnih pravnih režimih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018173
ZZad člen 74. ZSKZ člen 14, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5.
lastninjenje - državna lastnina - zadruga - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - neodplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - sklepčnost tožbe - trditveno breme - negativna dejstva - materialno dokazno breme - exceptio illegalis - kmetijska zemljišča - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - kmetijsko zemljišče, namenjeno za gradnjo - višina odškodnine
Nujni sestavni del trditev za sklepčnost tožbe po 74. členu ZZad je navedba, ki omogoča sklepanje o neodplačnosti prehoda spornih nepremičnin v družbeno lastnino. Po svojem bistvu gre za zatrjevanje negativnih dejstev (pridobitev za manj od 30 % takratne vrednosti), kar ob postavljenem ugovoru toženke, da je bil prehod odplačen, vodi do zaključka, da materialno dokazno breme za trditve glede odplačnosti prehoda leži na toženki. Tudi o tem vprašanju se je sodna praksa že izrekla. Ker gre pri presoji odplačnosti za materialnopravno sklepanje z uporabo določbe prvega odstavka 5. člena Navodila, mora toženka torej dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, oziroma upravljalec (tj. toženka ali njen pravni prednik) zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
Po drugi strani toženka utemeljeno opozarja, da sta se sodišči nižjih sodišči stopenj pri presoji, ali višina plačanega nadomestila ustreza pojmu odplačnosti, napačno oprli na denacionalizacijski podzakonski predpis, in sicer na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Revizijsko sodišče pritrjuje toženki, da sta sodišči prezrli drugi odstavek 5. člena Navodila, ki ureja metodo ugotavljanja (ne)odplačnosti prehoda v družbeno lastnino pri lastninjenju po ZZad. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča.
Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012. Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.
Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice, ki jo je le-ta že pridobil zunaj pravde. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote.
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Negativen odgovor na vprašanje, ali je toženka dejansko zmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
Postopanje sodišč nižjih stopenj, ki sta v ugotovitveni del zahtevka oziroma izreka dodali odložni pogoj, upoštevajoč specifiko tovrstnih pravd in položaj, ki je v času po sprejemu načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012 nastal v sodni praksi, ne more pomeniti kršitve načela dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je bila v konkretni zadevi sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi s sklenitvijo pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč pravilno uporabljena in ali je v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnika o nedobrovernosti šeste in sedme toženke podana kršitev določb pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018123
ZPP člen 184, 184/2, 185, 187, 339, 339/1, 343, 343/4. ZKZ člen 22. OZ člen 86. URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe - napake volje - zmota - prekluzivni rok - tožbeni zahtevek - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - pravica do poštenega sojenja - pritožba - pravni interes za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavrženje pritožbe
Če sodišče ne odloči o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, stranke ne morejo urediti, kaj je predmet odločanja. S tem je kršena njihova pravica do poštenega postopka (22. člen Ustave).
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - pogoji za dovoljenost niso izpolnjeni - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - razmejitev med pogoji za dovoljenost revizije in revizijskimi razlogi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Samo navedba revizijskih razlogov brez konkretnega pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - zavrnitev odobritve pravnega posla - priposestvovanje solastninskega deleža - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentovo splošno vprašanje, s katerim utemeljuje dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne izpolnjuje v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava. Vprašanje, ki ga navaja, namreč ne zahteva odgovora, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Zato ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1-1, 5/1-4, 5/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - neodplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - izvedenec
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
ZUS-1 člen 1, 32, 64, 64/3, 64/4, 84, 84/2, 89, 102. ZUP člen 281, 281/1.ZKZ člen 19, 22, 23.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - pravni interes za revizijo - odprava odločbe organa prve stopnje - vrnitev v ponovni postopek - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba upravnega organa prve stopnje in zadeva vrnjena temu organu v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 17, 17a, 19, 22. URS člen 2, 22, 33, 67, 153, 153/4, 155, 155/1. ZUP člen 6. ZZK-1 člen 33, 38.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - darilna pogodba - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprememba zakona po sklenitvi pogodbe - načelo zakonitosti - načelo varstva zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se v upravnem odločanju praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon ne določa drugače.
Pri ugotavljanju, ali gre za poseg v ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, je treba upoštevati na eni strani, kakšen je pomen pričakovanja določene pravice za življenje prizadetega posameznika in kakšna je teža spremembe, ter na drugi strani, ali so spremembe na pravnem področju, za katero gre, relativno predvidljive in so torej prizadeti s spremembo lahko vnaprej računali.
Pravico do zasebne lastnine, kot eno od temeljnih človekovih pravic, zagotavlja 33. člen URS. Vendar ta ustavna pravica, na katero se tudi sklicuje revident, ki zagotavlja posamezniku svobodo na premoženjskem področju, ni absolutna. Prvi odstavek 67. člena URS namreč določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Zaradi zagotavljanja gospodarske, ekološke in socialne funkcije lastnine na kmetijskih zemljišč, gozdovih in kmetijah je zakonodajalec promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami omejil. Promet s temi nepremičninami je zato omejen in mogoč samo v skladu s pravili in pod pogoji, ki jih določa zakon, to je ZKZ. Tudi darilna pogodba, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozd oziroma kmetija, pomeni promet v smislu ZKZ.
Pred uveljavitvijo sprememb (ZKZ-C) ZKZ res ni imel posebne določbe, ki bi določala krog oseb, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozdov ali kmetije sklene darilno pogodbo. Vendar pa je ZKZ tudi pred uveljavitvijo ZKZ-C v drugem odstavku 17. člena določal, da lahko promet (tako odplačni kot neodplačni) kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij poteka le po postopku in na način kot ga določa ZKZ. Tudi pred uveljavitvijo ZKZ-C bi torej revident moral darilno pogodbo predložiti v odobritev pristojni upravni enoti.
Predlog ZKZ-C je pripravila Vlada RS in ga v Državni zbor posredovala dne 3. 2. 2011. V Poročevalcu DZ je bil objavljen dne 4. 2. 2011. Predlagatelj je potrebo po sprejemu 17.a člena ZKZ utemeljil s tem, da se omeji vse večje število izigravanja določb ZKZ o predkupnih upravičencih. V času sklenitve darilne pogodbe (16. 6. 2011) je torej revident vedel oziroma moral vedeti za predvideno spremembo ZKZ. Revident je torej moral pričakovati ne samo, da odobritev zaradi vsebinske presoje pravnega posla ne bo možna, ampak tudi, da se bo odobritev presojala po določbi ZKZ-C, ki je krog obdarjencev izrecno omejil.
Neutemeljen je ugovor, da ni izvršljiv izrek, po katerem je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v roku 15 dni po odobritvi pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 238. členu določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. To pa pomeni, da bo tožnik lahko, če bo pristojna upravna enota sklenjeno pogodbo odobrila, na podlagi izdane sodbe predlagal vpis v zemljiško knjigo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZKZ člen 22, 23, 23/1-5, 24, 24/4.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec samostojni podjetnik posameznik - ugotavljanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
Za presojo izpolnjevanja pogoja predkupnega upravičenca samostojnega podjetnika posameznika po 5. točki 23. člena ZKZ je, glede na četrti odstavek 24. člena ZKZ, pravno relevanten dejanski dohodek iz kmetijske dejavnosti in ne le teoretično možen dohodek, ki bi ga fizična oseba lahko dosegla na določeni obdelovalni površini. Dejanski dohodek iz kmetijske dejavnosti pa se ugotavlja na podlagi bilance stanja in bilance uspeha samostojnega podjetnika ter listin (poslovnih knjig in listin, ki izkazujejo poslovne dogodke, knjižene v poslovnih knjigah), ki so bile podlaga za sestavo teh bilanc, kot tudi z vsemi dokaznimi sredstvi, s katerimi je mogoče ugotoviti dejansko dosežen dohodek iz kmetijske dejavnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 23, 23/1-2, 23/2-3.
dovoljenost revizije - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - pomembno pravno vprašanje kmet mejaš - zemljišča ločena s potjo - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - neizkazane - neuresničeno pričakovanje
O vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče že odločilo. V odločbi X Ips 657/2008 z dne 10. 11. 2010 je sprejelo stališče, da se za kmeta mejaša po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ šteje tudi kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje in pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revidentka samo z navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni niti verjetno izkazala. Ker pa je pravno veljaven nakup kmetijskega zemljišča in gozda odvisen od prednostne pravice ter odobritve pravnega posla, kar je odvisno od izpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev, posledice, ki so nastale, niso neposredne posledice izpodbijanega akta, temveč ZKZ. Samo to, da se revidentkino pričakovanje, da bo lahko kupila prodajano zemljišče ni uresničilo, pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča za izkazanost zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.
Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo samo.
Toženca v pritožbah izpodbijata pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o predhodnem vprašanju, izpodbijata pa tudi oceno, da je bilo njuno ravnanje nemoralno. Na te pritožbene ugovore sodišče druge stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da tožnik sploh nima pravnega interesa za izbrisno tožbo, ni odgovorilo.
V primeru, ko so podane okoliščine za ničnost pravnega posla po 86. členu OZ, tožniku ni treba postaviti vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ampak se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz izbrisne tožbe.
ZKZ člen 4, 475, 23. ZVGLD člen 29, 57, 57/2, 57/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje - društva - lovska družina - premoženje lovske družine - kmetijska zemljišča - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Zato ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporab, in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija. Toženka torej v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč.