OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017360
ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 7, 7-1, 21, 21/2, 24. ZKZ člen 18, 19, 20. OZ člen 90.
neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - dedovanje - dedni delež - razpolaganje z dednim deležem - zaščitena kmetija - razpolaganje z zaščiteno kmetijo - smiselna uporaba ZDKG - namen obdelovanja kmetije - odobritev pravnega posla - konvalidacija
Pogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo je glede izbire nasprotne pogodbene stranke primerljivo z omejitvami, predpisanimi za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, zato pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju. Drugače kot po določbah ZDKZ, lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem in oporočnem razpolaganju po ZDKG ni več omejen s pogoji, ki veljajo za izbiro dediča pri zakonitem dedovanju. Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG oziroma oporočnega dediča, če gre za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG.
ZKZ vsebuje specialno in kogentno zakonsko ureditev pravnoposlovnega
razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Tudi za te pravne posle pa velja splošna
opredelitev ničnosti, kot jo vsebuje OZ, vključno z določbami 90. člena OZ, ki ureja pogoje za konvalidacijo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018185
ZZD člen 206, 206/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 29, 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. ZKZ člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Lovske družine so imele v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu nekoliko drugačen položaj kot druga društva, katerih osnovni namen je bil uresničevanje interesov članov društva. Lovske družine so bile namreč opredeljene kot samoupravne organizacije občanov (prvi odstavek 57. člena ZVGLD), torej družbene organizacije, ki uresničujejo tudi širše družbene interese pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Meja med družbenimi organizacijami in društvi ni bila jasno določena niti v teoriji niti v praksi.
Lovske družine so kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 17, 17a, 19, 22, 22/5. ZZK-1 člen 33, 38. URS člen 2, 22, 33, 67, 155.
dovoljena revizija - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - darilna pogodba - sprememba zakona po sklenitvi darilne pogodbe - načelo zakonitosti - ugovor retroaktivne uporabe zakonske določbe
Darilna pogodba, katere predmet sta gozdni zemljišči, predstavlja promet v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, zato mora teči po postopku in na način, ki ga določa ZKZ, če ni glede predkupne pravice z drugim zakonom določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKZ). Vse pravne posle (tudi darilno pogodbo), katerih predmet je kmetijsko ali gozdno zemljišče oziroma kmetija, pa mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu odobriti upravna enota (prvi odstavek 19. člena ZKZ). Zato je vsak (odplačni ali neodplačni) pravni posel, katerega predmet je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, sklenjen pod odložnim pogojem odobritve upravne enote in učinkuje šele, če se odložni pogoj izpolni. V postopku odobritve pravnega posla pa upravna enota preverja pravni posel tudi po vsebini. Na ta način zagotavlja, da ne prihaja do izigravanja določb ZKZ o vrstnem redu predkupnih upravičencev, saj so ti določeni zaradi zagotavljanja gospodarske, ekološke in socialne funkcije lastnine (67. člen URS).
Tudi darilna pogodba, sklenjena pred uveljavitvijo ZKZ-C, je bila sklenjena pod odložnim pogojem odobritve upravne enote. Na podlagi te darilne pogodbe zato revidentka še ni pridobila lastninske pravice. Darilna pogodba, ki je odvisna od naknadne izpolnitve dodatnega pogoja odobritve, pa tudi nima učinka in pravne veljave zaključenega oziroma že urejenega pravnega razmerja ali zaključenega pravnega dejstva, za katere velja ustavna prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena URS.
S tem, ko je upravni organ prve stopnje v postopku odobritve pravnega posla v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), uporabil predpis, veljaven v času svojega odločanja, in ne predpisa veljavnega v času sklenitve pravnega posla, ni bila kršena prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov (155. člen URS), in tudi ni bilo poseženo v revidentkino lastninsko pravico ter nista bili kršeni načeli zaupanja v pravo in načelo enakega varstva pravic.
Iz določb petega odstavka 22. člena ZZK, 64. člena ZN in 33. ter 38. člena ZZK-1 izhaja, da je treba vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, za to pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži (prvi odstavek 19. člena ZKZ). S tem se namreč zagotavljajo gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine (prvi odstavek 67. člena URS) in uresničevanje posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS). Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve(pravnega posla) po določbah ZKZ.
Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je zato treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje (drugi odstavek 43. člena SPZ), lahko organ v postopku odobritve pravnega posla oceni, ali taka listina po vsebini predstavlja pravni temelj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0017073
ZKZ člen 2.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - pojem kmetijskega zemljišča - formalni pogoji za pridobitev statusa kmetijskega zemljišča - načelno pravno mnenje - sodna praksa - napake volje - zmota o lastni volji
Zmotni sta stališči sodišč prve in druge stopnje, da zemljišče, ki ga toženec prodaja, ne izpolnjuje pogojev po 2. členu ZKZ in tako ni kmetijsko. Ni namreč pravilen sklep, da formalni pogoj iz 2. člena ZKZ (da je zemljišče kmetijsko, če je s prostorskimi akti lokalnih skupnosti opredeljeno kot kmetijsko) ne more prevladati nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko obdelavo. Takšno stališče bi omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče s črno gradnjo onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017083
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - oblikovalni tožbeni zahtevek - istovetnost primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
S primarnim zahtevkom tožnik zahteva ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe med tožencema, s podrejenim oblikovalnim zahtevkom pa zahteva razveljavitev te pogodbe. Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Zahtevka se razlikujeta tudi v krogu oseb, ki ga lahko uveljavljajo, poleg tega zahtevek za razveljavitev pravnega posla zastara, ničnostni zahtevek pa ne. Revident utemeljeno opozarja, da mu je sodišče druge stopnje s tem, ko je napačno odločilo, da je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno razsojeno, onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016933
ZSKZ člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
komasacija - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Ker je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na revidentu, ta pa uveljavljeni pogoj, to je zelo hudih posledic, ki naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale, ni niti konkretiziral niti verjetno izkazal, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-3, 84, 84/2. ZPP člen 95, 98.
komasacija – revizija - novo pooblastilo - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane – začasna odredba
Če reviziji ni priloženo novo pooblastilo, Vrhovno sodišče tako revizijo zavrže kot nedovoljeno na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta nista pojasnila in izkazala, katere zelo hude posledice jima bodo nastale in zakaj so te posledice zanju zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev revizije - nepravnomočen sklep o dedovanju - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - utemeljevanje zelo hudih posledic s sklicevanjem na napačno uporabo materialnega prava
Kljub temu, da po podatkih iz spisa sklep o dedovanju po tožnici še ni pravnomočen, je revident z njim izkazal pravni interes za vložitev revizije.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident dovoljenost revizije utemeljuje zgolj s sklicevanjem na domnevno zmotno uporabo materialnega prava in kršitev procesnega prava, kar pa samo po sebi še ne utemeljuje nastanka zelo hudih posledic.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016765
ZSKZ člen 14. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društvo - lovska družina - zasebna lastnina - odplačna pridobitev lastninske pravice od fizične osebe
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru toženka (lovska družina) v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah, ki jih je pridobila od fizične osebe na neodplačen način, imela lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0016757
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 6, 8. ZLNDL člen 2, 3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - pravica uporabe - vknjižba družbene lastnine - vknjižba pravice uporabe - društvo - lovska družina - zasebna lastnina - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - publicitetno načelo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016542
ZSKZ člen 14. OZ člen 350. ZZK-1 člen 40.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitveni tožbeni zahtevek - zastaranje
Zahtevek za izstavitev za vpis v zemljiško knjigo primerne listine je (razen v res izjemnih primerih) dajatveni zahtevek, ki ga stranka pogodbe uveljavlja takrat, ko nasprotna stranka ni v celoti izpolnila prevzete obveznosti iz pogodbe - da nepremičnino, na kateri prenaša lastninsko pravico, izroči tako, da bo sopogodbenik na njej pridobil lastninsko pravico. Navedeno izhaja tudi iz 23. člena SPZ. V tem primeru po 350. členu OZ terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih.
Kadar pa stranka pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona, je pravilen ugotovitveni zahtevek, saj ne gre za pravnoposlovni prenos, spremembo oz. prenehanje pravice, ampak je stvarna pravica že nastala izvirno, z izpolnitvijo v zakonu določenih pogojev.
Vrhovno sodišče je v več zadevah, v katerih sta bili odločbi sodišč prve in druge stopnje izdani še pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, odločilo, da se zaradi pravne varnosti kot pravilno obravnava do tedaj uveljavljeno stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Če je bilo v teh zadevah na prvi in drugi stopnji ugodeno tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je v izrek dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Vrhovno sodišče poudarja, da je tudi v obravnavani zadevi zaradi zagotavljanja pravne varnosti treba šteti, da ni pomembno, ali je tožnik v zakonskem roku zahteval odobritev pogodbe, saj mu je to možnost treba dati še v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugodeno zahtevku za sklenitev pogodbe. Ker pa je sodišče druge stopnje to dejstvo štelo kot pravno odločilno, pa ima tožnik prav, ko opozarja, da je glede tega dejstva nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016466
ZKZ člen 20, 21, 22, 23. OZ člen 22. ZPP člen 319, 319/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – ponudba - vezanost na ponudbo - sprememba namembnosti zemljišča - res iudicata - pravnomočnost – učinki pravnomočnosti – nova dejstva - pravna pomembnost novega dejstva
Dejstva, ki se zgodi po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, učinek pravnomočnosti ne zajema. V takšnem primeru tako ne gre za zadevo, o kateri bi bilo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), ne glede nato, ali je novo dejstvo pravno pomembno ali ne. Odločitev o tem, ali je novo nastalo dejstvo pravno pomembno ali ne, namreč spada že v vsebinski preizkus utemeljenosti zahtevka.
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, ko opozarjata, da ni mogoče zato, ker je imelo zemljišče ob sprejemu ponudbe status kmetijskega zemljišča, iz tega izvajati dejstva, da je ponudba zavezujoča, ker pa je bila namembnost naknadno spremenjena, pa šteti, da odložni pogoj odobritve ni več potreben. Poleg tega je Vrhovno sodišče že v sodbi II Ips 308/2010, s katero je odločalo o revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje v prvem postopku med pravdnima strankama opozorilo, da tožeča stranka ni predkupna upravičenka ZKZ. Obrazložilo je, da v razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb. To pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.
ZKZ člen 11, 13, 14, 14/2-1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 81. ZPP člen 359, 383.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč - višina odškodnine – vrednost točke - prepoved reformatio in peius
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki je vložila revizijo, če je vložila revizijo samo ona.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016382
OZ člen 22, 22/1, 22/3. ZKZ. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
prodaja kmetijskih zemljišč - predmet obveznosti - stavbna zemljišča - ponudba - vabilo k dajanju ponudb
Revizija je dopuščena glede pravnih vprašanj:
- ali ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč, v kateri so zajete tudi posamezne stavbne parcele (le štiri), vložena po določilih ZKZ in v kateri ponudnik navede pogoj, da se prodaja izključno kot celota, ponudnika veže glede vseh nepremičnin (tudi stavbnih);
- ali se v primeru paketne prodaje nepremičnin, v katerih so tudi stavbne parcele, režim prodaje za stavbne parcele podredi strožjemu režimu prodaje po ZKZ;
- ali je dopustno del „paketne“ ponudbe, ki se nanaša na stavbna zemljišča, pravno obravnavati kot predlog oz. vabilo k dajanju ponudb po tretjem odstavku 22. člena OZ in posledično šteti, da s sprejemom izjave o sprejemu ponudbe ni nastal zavezovalni pravni posel, zaradi česar ni obveznosti ponudnika za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica - sprejem ponudbe - osebe, ki niso predkupni upravičencu - pravno mnenje
V razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjave o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, pa ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ. Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb, pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena OZ). Namen zakonske ureditve o prodaji kmetijskih zemljišč ne narekuje drugačne razlage. To pa pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.