podjemno razmerje - potek pogodbe - nedopustna podlaga - ničnost
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog) oz. mora nasploh kavza pogodbe obstojati. Četrti odstavek člena 39 OZ določa ničnost pogodbe, če ni podlage ali je ta nedopustna.
ZD člen 162, 163, 165, 162, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
pritožbena novota - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Pritožnik se je udeležil postopka na prvi stopnji, kjer dejstev, ki jih navaja v pritožbi, ni zatrjeval. Ni sprejemljivo pritožbeno pojasnilo, da ni vedel, kakšni so podatki smrtovnice, in da v zapuščino ne spadajo njegova in ženina vlaganja, saj iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja nasprotno, namreč izrecna ugotovitev, kaj spada v zapuščino.
Odločitev o razdelni odgovornosti, namesto vtoževane solidarne, ne pomeni aliud, temveč minus, zato ne predstavlja prekoračitve tožbenega zahtevka, s čimer bi sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključek o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga napravilo preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj v zvezi z možnostmi, da bi tožnik ohranil zaposlitev pri toženi stranki pod spremenjenimi pogoji, ni preverilo, ali tožnik za delovna mesta, za katera trdi, da so zanj ustrezna, izpolnjuje pogoje.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - izbris zaznambe izvršbe
Če je sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča ravna v skladu z določbo 90. čl. ZZK-1 in po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe.
ZNP člen 146. SPZ člen 88, 89, 89/1, 91, 88, 89, 89/1, 91.
nujna pot - določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - dokazna ocena - stroški postopka - odmera stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Načelo sorazmernosti, ki ga je treba uporabiti pri določanju nujne poti, se odraža v stališču, da sodišče ne dovoli nujne poti, če bi škoda, ki bi s tem nastala, presegla koristi, ki bi nastale z ustanovitvijo take poti.
O dovolitvi nujne poti v skladu z 88. členom SPZ odloča sodišče in ne upravni organ, zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeliti do lokacijskega dovoljenja, ki je bilo izdano prvi nasprotni udeleženki v zvezi z gradnjo njene stanovanjske hiše.
ZJU člen 96, 96/1. ZDDO člen 31.a, 31.a/1. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2.
javni uslužbenec – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik je upravičen do razlike v plači zaradi povečanega obsega dela oziroma zaradi nadpovprečne obremenjenosti zaradi opravljanja drugih del, saj je poleg svojega dela vodje operativno komunikacijskega centra po nalogu nadrejenih opravljal naloge tiskovnega predstavnika v okviru rednega delovnega časa ter tudi izven rednega delovnega časa.
nacionalizacija - cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - gradnja na tujem svetu - pravica uporabe - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini
Pravico uporabe na zemljišču, na katerem je gradila, bi tožeča stranka lahko dobila samo, če bi to odkupila v skladu z določbami Zakona o prometu z nepremičninami, ki so veljali v času njene gradnje (Ur. l. SRS, št. 19/76 in 42/86) in šele, če bi pridobila po takrat veljavnem postopku pravico uporabe, bi ob uveljavitvi ZLNDL pridobila tudi lastninsko pravico.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sodno varstvo - ustrezna zaposlitev
Ker je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo tožene stranke in z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki ni nična ali izpodbojna, je pred sodiščem obdržala le pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe - razumljivost izreka - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravilnost vabljenja - vročitev vabila
Brez da bi bilo obdolženemu, kot osebi, katere navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, vabilo neposredno ali vsaj posredno vročeno, ugotovitev o pravilnosti vabljenja ni mogoča. Vročitev je namreč pogoj za obdolženčevo seznanitev za glavno obravnavo, v primeru njegove neupravičene odsotnosti pa razlog za domnevo, da se je pravnemu jamstvu iz druge alinee 29. člena Ustave RS odpovedal.
Bistvo kaznivega dejanja samovoljnosti je v storilčevem samovoljnem jemanju njegove ali domnevne pravice, to je pravice, za katero v dobri veri (zmoti) misli, da mu pripada. Protipravnost, ki je splošna sestavina slehernega kaznivega dejanja, je v zakonskem opisu kaznivega dejanja določno izražena z inkriminacijo storilčevega jemanja njegove ali domnevne pravice na način, ki je v nasprotju s prepovedmi in zapovedmi iz pozitivnega prava, torej samovoljen.
Kaznivo dejanje samovoljnosti je dokončano z odvzemom pravice (zakon uporablja dovršno obliko glagola, to je „vzame“ in ne „jemlje“), torej takrat, ko je storilec z izvršitvijo dejanja prišel v položaj, ko lahko pravico uporablja. V zvezi s krivdo pa je treba ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje.
zastopanje stranke po pooblaščencu – kvalificiranost pooblaščenca – dopolnitev vloge – dovoljenost pritožbe
Iz pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik oz. imel pravniški državni izpit, prav tako niso bila priložena dokazila o ustrezni kvalificiranosti pooblaščenca. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem in zato pritožbo zavrglo.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Direktni oškodovanec je tisti, ki utrpi škodo. Vendar pa lahko zaradi škode direktnega oškodovanca utrpijo škodo tudi druge fizične ali pravne osebe, in ravno za takšen primer gre tudi v predmetni zadevi, ko se zatrjuje nastanek premoženjske škode tožeči stranki kot pravni osebi, ki ni bila neposredno udeležena v škodnem dogodku. Kot takšna je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka, ki po našem pravu praviloma nima pravice uveljavljati odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.
preložitev naroka - pravočasnost predloga za preložitev
Očitek sodišču, da bi narok moralo preložiti in s tem, da je 115. čl. ZPP kršen, ni podan, toženec bi torej moral pravočasno pred narokom to predlagati (to možnost je očitno imel, pa tega ni storil).
predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – obstoj terjatve do dolžnika – vrste obveznosti družbenika do družbe
Konkretna obligacijska terjatev ne sodi med nobeno od vrst obveznosti družbenika do družbe, saj gre tudi pri stranskih obveznostih družbenika do družbe za to, da tudi te obveznosti utrjujejo vez med družbo in družbenikom in so zaradi tega vezane na poslovni delež družbenika, ne pa na osebo družbenika kot tako.
služnostna pravica na javnem dobrem – upravljanje javnega dobra – prenos pooblastila z zakonom – zemljiškoknjižno dovolilo
Republika Slovenija je kot lastnica z zakonom (ki ima naravo javnega pooblastila - odločba ustavnega sodišča - točka B/14 z dne 5.10.1995, št. U-I 176/94, Ur.l. RS, št. 65/95) prenesla na Agencijo določena pooblastila, ki bi jih sicer kot lastnica lahko izvrševala sama, ter je Agencija, ki je s predlagateljem sklenila pogodbo tista, ki po zakonu take pogodbe tudi sklepa.