CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052513
ZPP člen 212, 212. OZ člen 6, 9, 659, 6, 9, 659.
pravni interes - trditveno in dokazno breme - gradbena pogodba - kontrahirna dolžnost - ekonomski interes - klavzula "ključ v roke"
Načelo sorazmernosti (pa tudi prepoved zlorabe pravic) terja, da potem ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru je to izvedba del na stanovanjih v podaljšani III. gradbeni fazi do faze "ključ v roke", upoštevajoč posebne želje kupca), druga stranka ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne) obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru izročitev listin).
zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - uporaba stanovanja brez pravne podlage - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je še okrepljeno v primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo sporno pogodbo kot pogodbo o preužitku, ki je odplačni pravni posel z močnim elementom aleatornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporno pogodbo potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe in njene pravne narave kasneje ni mogoče spreminjati mimo izjavljenih volj strank. Za ugotavljanje odplačnosti pogodbe je pri tem popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka, saj je prav v tem tveganost pogodbe.
ZIZ člen 272, 273, 272, 273. SPZ člen 31, 33, 31, 33.
začasna odredba v sporu o motenju posesti - začasna odredba - spor o motenju posesti - zadnje posestno stanje
Za posestno varstvo je brez pomena okoliščina, ali ima tožnik pravico do takšnega izvrševanja posesti. Tudi pri presoji pogoja verjetnosti terjatve v okviru odločanja o začasni odredbi ni važna pravica do posesti, temveč zgolj dejanska posest oziroma zadnje posestno stanje.
Četudi bivši lastnik stanovanja v drugi pravdi zahteva od toženke izročitev istega stanovanja, ne gre za litispendenco, saj nastopajo v tej pravdi kot tožniki novi lastniki, bivši lastnik pa zahtevka v svoji pravdi ni ustrezno prilagodil, kar bo moralo upoštevati sodišče pri odločanju v njegovi pravdi.
Toženka bi morala jasno in določno zatrjevati, da je bila pravnoposlovna volja pogodbenih strank ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe le zaigrana, in za to ponuditi ustrezne dokaze.
ZGD-1 100, 100/1, 100/2, 100/3. ZIZ člen 25, 25/1, 25/2.
odgovornost za obveznosti - družba z neomejeno odgovornostjo - družbenik - izbrisana družba
Ker je bila dolžnica družbenica izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo, je njena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe nastopila na podlagi zakona, zato v tem primeru ni mogoče uporabiti odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002.
Pravni standard rednega šolanja po 123. členu ZZDR vključuje tudi absolventski staž.
Zakonec je dolžan preživljati nepreskrbljenega zakonca ob predpostavkah, da ta nima lastnih sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Nezadostno znanje jezika je mogoče odpraviti in tako ni mogoče šteti, da tožnikova nova zakonska partnerica brez svoje krivde ne dobi dohodkov za lastno preživljanje.
ZPod člen 4, 187, 4, 187. ZOR člen 154, 452, 154, 452.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - prevzem delavca
Škodo, ki jo utrpi delavec, je dolžan povrniti delodajalec, pri katerem je škoda nastala. Delodajalec, ki je prevzel delavca, je nastalo škodo dolžan povrniti le v primeru dogovora s prejšnjim delodajalcem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058404
CMR člen 32, 32/1. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dopustni pritožbeni razlog – vezanost na ugotovljeno dejansko stanje – pogodba o mednarodnem prevozu blaga po cesti – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodnem prevozu blaga po cesti – zastaralni rok – pravilo o dokaznem bremenu
Sodišče prve stopnje je glede dolžine zastaralnega roka uporabilo določbo 1. odstavka 32. člena CMR, ki določa, da pravica do vložitve tožbe, povezane s prevozom po tej konvenciji, zastara v enem letu, kadar gre za namerno kršitev ali za malomarnost, ki je po zakonu pristojnega sodišča izenačena z namerno kršitvijo, pa zastara v treh letih. Ugotovilo je, da je zastaralni rok začel teči z dnem zapadlosti računa, to je z 12. 1. 2003, in zaključilo, da je 23. 12. 2004, ko je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, sporna terjatev že zastarala. Uporaba krajšega zastaralnega roka iz 1. odstavka 32. člena CMR kaže, da je sodišče prve stopnje očitno štelo, da tožeča stranka ni dokazala, da je med pravdnima strankam sporna terjatev posledica hude malomarnosti tožene stranke. Pri tem pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je terjatev, ki je med strankama sporna, posledica hude malomarnosti tožene stranke, saj ji je ta dala napačna navodila in prevoza ni organizirala tako, da bi zagotovila ustrezne listine za prevoz in ustrezen potek formalnih postopkov v namembnem kraju. Tožena stranka te trditve tožeče stranke ni pravočasno prerekala. Na podlagi pravila o dokaznem bremenu se tako šteje za ugotovljeno, da je terjatev tožeče stranke posledica hude malomarnosti tožene stranke. Tako ugotovljeno dejansko stanje pa utemeljuje uporabo triletnega zastaralnega roka, kar pomeni, da terjatev 23. 12. 2003, ko je bil vložen predlog za izvršbo, še ni zastarala.
ZZZDR člen 18, 19, 65, 18, 19, 65. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 206, 206/1, 206/1-1.
poslovna sposobnost - ženitna sposobnost - predhodno vprašanje
Obstoj poslovne sposobnosti tožnika ni predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za razvezo zakonske zveze. Tako kot pri oporočni sposobnosti tudi pri sposobnosti izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze ne velja domneva, da je nesposoben izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze tisti, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Tudi če bi bila zakoncu v trenutku, ko je izjavil voljo za odločitev o prenehanju zakonske zveze, odvzeta poslovna sposobnost, bi lahko bil ob podajanju izjave, upoštevajoč naravo njegove bolezni, sposoben razumeti pomen svoje izjave in njenih posledic in sposoben ravnati v skladu z izraženo voljo.
Za predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice, ki je vložen pred 1.5.2009, se ne uporabljajo določbe ZZK-1A, temveč še vedno veljajo določbe ZZK-1 iz leta 2003. Te določajo le, da je predlagatelj dolžan plačati predujem za oklic, ne pa tudi, da je sodišču dolžan predložiti dokazilo o plačilu.
prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
ZOR člen 479, 500, 479, 500. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - odložitev izročitve pri prevozu stvari - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - skrite napake - pregled stvari - obvestilo o napakah - pravice kupca - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - zaslišanje prič - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na skrite napake dobavljene stvari se ne more sklicevati stranka, ki pregleda in odprave zatrjevanih napak ni omogočila.
Neizvedba dokaza z zaslišanjem priče ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, kljub temu da ta dokazni predlog ni bil umaknjen, saj je bila ta priča dvakrat pravilno vabljena na naslov, ki ga je sporočila stranka, ki je izvedbo dokaza predlagala, poleg tega pa je stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, sama pojasnila, da je priča odsotna v tujini in je zato predložila tudi njeno pisno izjavo.
ZPP člen 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282, 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1, 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1.
odgovornost za izbiro - odgovornost organizatorja prireditve - odsotnost stranke - zaslišanje stranke
Drugotoženka kot organizator športne prireditve bi morala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka poskrbeti tudi za to, da izbere kvalificiranega izvajalca poletov z jadralnim padalom, ki bo imel ustrezen izpit, znanje in izkušnje.
Tudi zloraba zaupanja organizatorja s strani izvajalca, ki ga je drugotoženka kot organizatorka sama izbrala, in njegove storitve ponudila udeležencem, gre v breme drugotoženke. Slednja namreč odgovarja za posledice slabe izbire izvajalca in posledično v škodnem dogodku nastalo škodo solidarno z izvajalcem poletov.
ne ultra alterum tantum - tek zamudnih obresti - zastaranje
Določba 376. člena OZ je bila črtana z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika, ki je pričel veljati 22.5.2007 in ki ne določa retroaktivne veljave. To pomeni, da če so obresti od glavnice do 22.5.2007 že dosegle glavnico, so prenehale teči. Če so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev
V primeru, ko upnik predlaga, da sodišče s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, se ta predlog obravnava v izvršilnem postopku, ki teče zoper delavca kot dolžnika.
ZVGLD člen 59, 59. ZPP člen 1, 1. ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2, 13, 13/5, 14, 14/2, 13, 13/5, 14, 14/2.
druga civilnopravna razmerja - sodna pristojnost - disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine
Novi ZDLov-1 izrecno ne ureja sporov lovcev z lovskimi družinami, zato je pravica do sodnega varstva sedaj določena v 14. členu ZDru-1, vendar pa obseg sodnega varstva ni ostal enak kot v prejšnji ureditvi. Načelno pravno mnenje z dne 18.12.2001, ki je temeljilo na besedilu takrat veljavnega 59. člena ZVGLD, ni več uporabno, saj je obseg sodnega varstva po 14. člen ZDru-1 bistveno širši in ni omejen le na spore o izključitvi članov društev.