izredna pravna sredstva – postopek o reviziji – taksa glede na vrednost spornega predmeta – odmera sodne takse – časovna veljavnost predpisa – odmera na podlagi predpisa v veljavi v času vložitve tožbe – odmera na podlagi predpisa v veljavi v času vložitve revizije – višina sodne takse – zvišanje sodne takse zaradi višje vrednosti
Stališče, da bi morala biti tožniku odmerjena taksa po tistih predpisih o odmeri sodne takse, ki so zanj bolj ugodni, nima pravne podlage in je napačno.
Odmera sodne takse ne more temeljiti na zakonu, ki je bil v veljavi ob vložitvi tožbe, saj so se te določbe nanašale na odmero taksne obveznosti v tem postopku le do pravnomočnega zaključka zadeve, torej do izdaje sodbe pritožbenega sodišča. Za odmero taksne obveznosti za postopek za revizijo pa je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki so bile v veljavi ob vložitvi revizije.
Pacientu ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti zdravniškega posega, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj naj bi dal privolitev. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bila tožnica v konkretnem primeru pred operacijo seznanjena z možnostjo poškodbe živcev. Ker tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje dodatnih vprašanj pred zdravstvenim posegom ni imela, je logičen zaključek sodbe, da ustna seznanitev pacienta s poškodbo konkretnih živcev (tj. ishiadičnega, femoralnega in peronealnega) ni bila potrebna.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 168, 168/3. ZD člen 142, 143, 143/2.
smrt dolžnika – prehod obveznosti – ločitev zapuščine – premoženje, iz katerega se lahko poplača ločitveni upnik – listina, primerna za vpis lastninske pravice – nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
V primeru ločitve zapuščine je predmet, iz katerega se ločitveni upnik lahko poplača, le premoženje, ki sodi v zapuščino, ne pa tudi siceršnje dedičevo premoženje.
Zgolj ugotovitev, da dolžnici v zemljiški knjigi nista vpisani kot lastnici navedenih nepremičnin, ne zadošča za zaključek, da nadaljevanje izvršbe na ti dve nepremičnini zoper dolžnici ni dopustno. Če je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, temu pa je upnik s predložitvijo sklepa o dedovanju zadostil.
odškodninska odgovornost delodajalca – oddajanje delavca drugi pravni osebi – opredelitev delodajalca in delavca v obligacijskopravnem smislu – zmotna uporaba materialnega prava – procesno dokazno breme
V obligacijskem pravu s pojmom delodajalca in delavca po prvem odstavku 147. člena OZ ne gre razumeti strank pogodbe o zaposlitvi, saj OZ teh pojmov ne uporablja v smislu terminologije delovnega prava. Pojma delodajalca in delavca sta v kontekstu 147. člena OZ širša. Gre za subjekta razmerja, za katero je karakterističen položaj nadrejenosti in podrejenosti, pri čemer ni pomembno, ali je bil delavec pritegnjen k delu le za en dan ali trajno, prav tako tudi ni odločilno plačilo za delo. Za opredelitev pojma delavca in delodajalca v smislu navedene določbe pa tudi niso odločilne morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083297
URS člen 27. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
kazenski postopek – oprostilna sodba – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – izključitev pravice do povrnitve škode – nedovoljeno ravnanje
Ob upoštevanju vseh okoliščin je bila varnost ljudi in njihove telesne integritete ogrožena do te mere, da je odtehtala poseg v tožnikovo ustavno pravico do osebne svobode.
OZ člen 147, 147/2. ZIKS-1 člen 8, 8/4, 80, 81, 98.
odškodninska odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – odškodninska odgovornost delavca – paznik v zaporu – protipravnost ravnanja
Pri zahtevku za povrnitev škode neposredno od delavca mora oškodovanec dokazati, da je oškodovalec škodo povzročil namenoma – da se je zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter jih je tudi hotel povzročiti (voljna sestavina).
ZFPPIPP člen 400, 401, 401/1, 401/1-2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upravitelja zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznost - kršitev obveznosti - namen odpusta obveznosti - pasivnost dolžnika - zdravstvene težave
Ni dvoma, da za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Pasivnost dolžnika je lahko razlog, zaradi katerega odpust obveznosti ni mogoč.
Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov. Odpust obveznosti tudi ni namenjen temu, da bi omogočil razbremenitev prezadolžene osebe brez njenega truda, pač pa vrnitev v premoženjske razmere, ki omogočajo normalno življenje, a šele po tem, ko dolžniku kljub aktivnemu ravnanju ne uspe poplačati svojih upnikov.
Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpusti obveznosti, je potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. V primeru, kakršen je konkreten, ko ima dolžnik številne zdravstvene težave (za katere je predložil tudi dokaze), je pri presoji njegove pasivnosti potrebno upoštevati tudi le-te.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022787
OZ člen 190. ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14, 355. ZZZDR člen 12, 56, 56/2.
vrnitev posojila - posojilna pogodba - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti, ki jih prevzame eden od njiju kot podjetnik - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - iura novit curia
Podjetniško premoženje, ki ga zakonec oziroma zunajzakonski partner podjetnik ustvari z delom v času trajanja zakonske zveze oziroma z njo izenačene zunajzakonske skupnosti, spada v skupno premoženje in zato so obveznosti v zvezi s podjetniškim premoženjem hkrati obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev. Za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem pa zakonca oziroma zunajzakonska partnerja na podlagi določbe drugega odstavka 56. člena ZZZDR odgovarjata solidarno.
nasprotje med trditvam in dokazi – ugovor materialnega pobota – tričlenski izrek – napačen izrek – načelo kontradiktornosti – prekinitev postopka – začetek postopka osebnega stečaja – izbris samostojnega podjetnika iz AJPES
Izbris samostojnega podjetnika iz AJPES ne vpliva na pravice in obveznosti tožene stranke, saj samostojni podjetnik ni pravna, pač pa fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožena stranka. Pritožbeno sodišče je zato le ustrezno spremenilo naziv tožene stranke v uvodu obravnavane sodbe.
Tožena stranka je ugovarjala, da je na navedena terjatev zaradi materialnega pobota prenehala. Podala je torej ugovor ugasle terjatve. V takšnem primeru izrek sodbe vsebuje le odločitev o tem, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen ali ne.
Z opustitvijo opredelitvi do relevantnih dokazov je sodišče prve stopnje toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - upravna odločba o razveljavitvi gradbenega dovoljenja - odločitev matičnega organa o predhodnem vprašanju - odločba kakšnega drugega organa - pravnomočnost upravne odločbe - novo dejstvo in nov dokaz - vmesna sodba - pravnomočnost vmesne sodbe - časovne meje pravnomočnosti - uveljavljanje ugovorov
Po določbi 9. točke 394. člena ZPP je obnova dopustna, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Že iz trditvene podlage predloga za obnovo postopka izhaja, da razveljavitvena upravna odločba ni pravnomočna. Pravnomočnost pa je vsebinski pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP za obnovo postopka.
Skladno s časovnimi mejami pravnomočnosti vmesne sodbe je potrebno nova dejstva in nove dokaze iz 10. točke 394. člena ZPP razumeti tako, da je z obnovo postopka dopustno uveljavljati le tiste ugovorne razloge, ki so obstajali pred pravnomočnostjo vmesne sodbe. Ugovori, ki temeljijo na dejstvih, za katere je stranka izvedela kasneje, vendar so obstajali že pred pravnomočnostjo vmesne sodbe, se lahko uveljavljajo le v postopku z obnovo, ugovori, ki so nastali po pravnomočnosti vmesne sodbe, pa se lahko postavijo še do končne odločitve sodišča prve stopnje v tej zadevi.
dolžnost preživljanja otrok – določitev preživnine – višina preživnine – potrebe mladoletnika – pridobitne zmožnosti staršev – pomoč starih staršev – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – sprememba sodne prakse – zmožnosti preživljalca
Otroke so dolžni preživljati starši, ne stari starši; pomoč starih staršev na njihovo preživninsko obveznost praviloma ne more vplivati.
Zagotovo tudi otroški dodatek tožnica porabi za hčerkino preživljanje in prav je tako, saj drugih rednih prihodkov nima.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo toženčevih stroškov lizinga za avto, saj ima preživnina prednost pred takimi (poslovnimi) obveznostmi.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – stroški postopka – standard opredeljenosti zahteve za povrnitve stroškov
Zahteva za povrnitev „stroškov opominjanja, interneta, telefona, faxa, mobitela ter drugih materialnih stroškov, povezanih z izvršbo ...“ ne dosega standarda opredeljenosti v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3, 452/4, 453. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga člen 3.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvedba dokazov – pravočasne trditve
V zvezi s ceno je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla (kar ponovno navaja tudi v pritožbi), da je bila ustno dogovorjena cena 12 EUR za m2 za polaganje in fugiranje (z navadno fugirno maso), tožeča stranka je za samo polaganje ponudila 10,00 EUR za m2, za fugiranje z epoksi maso pa 2,5 EUR za m2, obračunano pa je bilo 3,00 EUR za m2. Priložila je e-mail sporočilo z dne 8. 1. 2014. Tožeča stranka je na to podrobno pojasnila, da sta se pravdni stranki dne 8. 1. 2014 dogovorili le za okvirne cene; kasneje, ko so bili znani konkretni podatki, pa je tožeča stranka pripravila specificiran predračun. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožeče stranke, da predračun izkazuje dejansko dogovorjeno ceno, saj tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je tožena stranka na podlagi predračuna plačala avans (in torej soglašala s cenami, navedenimi v njem). Zato tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je znesek v predračunu bistveno višji od predhodnega dogovora, kljub temu, da ni bilo fugirano z navadno fugo, temveč „le“ z epoksi smolo (pripomniti je, da iz trditev tožene stranke izhaja, da so te fuge dražje, zaradi česar te pritožbene navedbe nasprotujejo ostalim njenim navedbam). Tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se morala cena zmanjšati, ker tožeča stranka ni uporabila navadne fuge, nato pa povečati, ker je fugirala z epoksi smolo, in da se - v kolikor ne bi obveljala cena iz e-mail sporočilu z dne 8. 1. 2014 - tožena stranka za tožečo stranko ne bi odločila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063261
OZ člen 649, 659.
gradbena pogodba - gradbena pogodba s posebnim določilom - cena, določena s klavzulo "ključ v roke" - dodatna dela - narava dodatnih del - dela, ki niso dogovorjena - spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi - dodatno plačilo - predložitev načrta - navodilo za izvedbo dodatnih del - navodila naročnika - dolžnost obvestila naročnika - varstvo pred neupravičenimi zahtevki izvajalcev - načelo pravne varnosti - rok - splošni pogoji - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje
Upoštevanje ocene dveh strokovnih mnenj, ki sta bili izdelani pred začetkom pravdnega postopka, ne predstavlja kršitev določb ZPP, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da ju sodišče ni obravnavalo kot izvedenski mnenji, temveč so podobni zaključki v omenjenih mnenjih le utrdili sodišče prve stopnje v prepričanju, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje na podlagi ocene, ki jo vsebuje izvedensko mnenje.
Za dodatna dela se šteje, da jih obseg del tudi v pogodbah po sistemu »ključ v roke« ne more vsebovati, saj so to dela, ki niso bila dogovorjena, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, naravo takih del pa imajo tudi spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi. Glede na naravo dodatnih del, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in jih je naročnik naknadno naročil, mora naročnik izvedena dela dodatno plačati ne glede na pogodbeni odnos med strankama po sistemu »ključ v roke«. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile določene rešitve v PZI iz aprila 2008 glede na projektno dokumentacijo iz leta 2006 in 2007 spremenjene ter dela glede na njihovo naravo v kontekstu celotnega projekta dodatna, zaradi česar je tožeča stranka upravičena do dodatnega plačila.
Dolžnost obvestila naročnika o večjem obsegu del in dodatnih plačilih je določilo splošnih pogojev, ki varuje naročnika pred neupravičenimi zahtevki izvajalca, zaščito pa smiselno v skladu z načelom pravne varnosti varuje še postavljeni rok. Omenjeno določbo ne gre uporabiti v primerih, ko dodatno naročilo po delih poda sam naročnik, ki ob svojem naročilu lahko predvidi, da bodo dodatna dela zahtevala dodatno plačilo.
odmera preživnine – višina preživninske obveznosti – mesečne preživninske potrebe – stroški vzdrževanja vozila – zmožnosti preživninskega zavezanca – ugotovitev zmožnosti preživninskega zavezanca – nedovoljene pritožbene novote – stroški pravdnega postopka – stroški v sporih iz razmerij med starši in otroki – določitev stroškov po prostem preudarku
Stroški, ki jih ima tožnica z vzdrževanjem in uporabo vozila, ne predstavljajo stroškov, ki bi bremenili toženo stranko. Tega ne spremeni niti dejstvo, da mora tožnica avtobus prestopati niti, da zato porabi več časa.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo le dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
stečajni postopek nad pravno osebo - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - upravljanje stečajne mase - soglasje sodišča za sklenitev najemne pogodbe - najvišja možna najemnina - najugodnejši ponudnik - najugodnejši pogoji - možnost sklenitve najemne pogodbe z drugim ponudnikom - izpolnjevane najemne pogodbe
Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase. Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina. Čeprav upravitelj nedvomno zasleduje (tudi) tak cilj, pa zgolj višina najemnine ni tisti (edini) element najemne pogodbe, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o tem, ali je najemna pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom oziroma pod najugodnejšimi pogoji.
Vprašanje, ali bo izbrani najemnik izpolnjeval pogodbo, ne more biti pravno upošteven razlog za nepravilnost izpodbijanega sklepa o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, tudi sicer pa to ne more biti v naprej zagotovljeno niti v primeru, da bi bil izbran kak drug najemnik (v kolikor bi sploh obstajal).
ZPP člen 112, 112/2. ZPSto-2 člen 2, 2-9, 2-10, 5, 5/3. Splošni pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola člen 15.
priporočena poštna pošiljka – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu – pravočasnost vloge, vezane na rok – sprejem in izročanje pošiljk na bencinskem servisu – splošni pogoji – čas oddaje in roki prenosa
Iz dopisa Pošte Slovenije je razvidno, da je bila navedena pošiljka oddana v prenos 30. 4. 2015, ko je bila predana Petrolovemu bencinskemu servisu. Pošta Slovenije v navedenem dopisu pojasnjuje, da je bila zato, ker je bila vloga tožeče stranke oddana po času, ki je predviden za predajo pošiljk obračunski pošti, zaradi dela prostih dni pošiljka predana in odpravljena iz obračunske pošte v ponedeljek 4. 5. 2015 ter je bila zato sodišču vročena šele 5. 5. 2015. V skladu s 15. členom Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola se v takšnih primerih roki prenosa računajo od dneva oddaje pošiljke (30. 4. 2015) na bencinskem servisu, vendar se rok prenosa ustrezno podaljša.
stroški postopka o prekršku - naknadna odmera stroškov s sklepom - vsebina izreka sodbe o stroških
Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku sodbe o prekršku, s katero je odločilo tudi o obveznosti plačila stroškov postopka, navesti, da mora obdolženka plačati vse stroške pritožbenega postopka in sodno takso ter da bo o ostalih stroških pritožbenega postopka, katerih višina ob izdaji sodbe o prekršku ni bila znana, sodišče odločilo s posebnim sklepom. Ker tega izrek sodbe o prekršku z dne 7. 8. 2015 ne vsebuje, obdolženki ni mogoče naložiti v plačilo tudi stroškov toksikološke preiskave kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063251
OZ člen 275. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/4.
upravljanje poslovnih stavb - obratovalni stroški - zakonska subrogacija - pravni interes za izpolnitev obveznosti - storitve, potrebne za funkcioniranje stavbe - zakonsko določene naloge upravnika - skrb za obratovanje skupnih delov - etažna lastnina - izpolnitev obveznosti - prehod terjatve - prepozen ugovor tožene stranke - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
V primerih, ko upravnik (tj. tretji) dobaviteljem izpolni obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov, gre za zakonsko subrogacijo. Upnik in dolžnik osnovnega pravnega razmerja sta namreč posamezni dobavitelj in etažni lastnik poslovne stavbe. Zakonski obseg nalog upravnika pa daje podlago za sklep, da ima upravnik pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote. Skrb za obratovanje skupnih delov je izrecno navedena med z zakonom določenimi nalogami upravnika.
Z izpolnitvijo obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov poslovne stavbe v etažni lastnini (izpolnjene upnikove) terjatve preidejo na upravnika. V trenutku izpolnitve terjatev preide iz dobaviteljeve premoženjske mase v upravnikovo in postane del njegovega premoženja. Z zakonsko subrogacijo nastopijo učinki razpolagalnega pravnega posla, izpolnitelj pa ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel pred tem upnik.
S tem, ko je sodišče prve stopnje sprejelo prepozen ugovor tožene stranke, je kršilo določilo iz četrtega odstavka 452. člena ZPP in na ta način tožeči stranki odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem.