ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 64. SPZ člen 142, 142/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 60.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – ugovor tretjega – ugovor realnega dolžnika – sočasen položaj tretjega in dolžnika – skupno premoženje – originarna pridobitev lastninske pravice – sporazum o delitvi skupnega premoženja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Prehod skupnega premoženja v solastninsko skupnost ima pravnoposlovno podlago in je posledica sporazumne delitve skupne stvari. S tem, ko se je pritožnica na podlagi sodne poravnave vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica obremenjenih nepremičnin, je prišlo do prehoda iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost in posledično do procesnega nasledstva glede pritožničinega solastnega dela nepremičnin kot predmeta izvršbe. Pritožnica je namreč kot nova (so)lastnica nepremičnine s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobila tudi položaj zastavne dolžnice in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnice.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0080309
ZST-1 člen 13, 13/1, 34a, 34a/1. URS člen 22, 23.
sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse – pouk o začetku teka roka za plačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – fikcija umika tožbe
Tako ugovor zoper plačilni nalog kot predlog za oprostitev plačila sodne takse sta suspenzivni pravni sredstvi. Dokler o teh ni pravnomočno odločeno, o zamudi s plačilom sodne takse po plačilnem nalogu ni mogoče govoriti. Drugačno stališče bi izničilo pomen navedenih pravnih sredstev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bo prvostopenjsko sodišče moralo po pravnomočnosti sklepa o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog in sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožeči stranki izdati nov plačilni nalog. Izdaja novega plačilnega naloga bi namreč tožeči stranki odprla novo pot za vlaganje pravnih sredstev zoper plačilni nalog, ki jih je sicer že izčrpala. Utemeljeno pa pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da jo je bilo dolžno ob posredovanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2015 pozvati k plačilu sodne takse. Le tako lahko stranka ve, od kdaj ji teče rok za plačilo sodne takse.
plačilo zavarovalnine – prenehanje nezgodnega zavarovanja – neplačilo premije – razdor zavarovalne pogodbe brez odpovednega roka
Ker zavarovalec toženi stranki ni redno plačeval mesečnih obrokov premije oziroma jih ni poravnal v celoti, je ravnal v nasprotju z 936. členom OZ in sklenjeno zavarovalno pogodbo.
Ker je prišlo do nezgode po razdrtju pogodbe, tožeča stranka kot zavarovanec pri zavarovalnici (toženi stranki) ni imela več nezgodnega zavarovanja in zato tožena stranka (zavarovalnica) ni dolžna plačati zavarovalnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083829
SZ -1 člen 50, 60, 61, 61/1, 61/2, 166. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 168, 168/1.
obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – časovne meje pravnomočnosti – zaključek glavne obravnave – register upravnikov – vpis v register upravnikov – pravni učinek vpisa v register – pooblastila upravnika – odškodnina – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – novi upravnik – prejšnji upravnik – odpoved pogodbe o upravljanju –priznana dejstva
Presoja utemeljenosti zahtevka po 61. členu SZ-1, v skladu s katerim lahko novi upravnik od prejšnjega upravnika zahteva med drugim izdelavo končnega poročila, končnega obračuna, izročitev pogodb in listin v zvezi z večstanovanjsko stavbo ipd., v ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti. Časovne meje pravnomočnosti so opredeljene s trenutkom zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in (do)tedanje stanje sodišče prve stopnje tudi upošteva, ko odloča v zadevi. V konkretnem primeru to pomeni, da se za utemeljenost zahtevka po 61. členu SZ-1 zahteva, da ima tožeča stranka status upravnika v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa status nekdanjega upravnika.
Upravnik pooblastila po 50. členu SZ-1 pridobi s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, ta pooblastila pa mu prenehajo z odstopom ali odpovedjo (60. člen SZ-1). Vpis v register upravnikov po 166. členu SZ-1 je zgolj deklaratornega značaja.
Za sklepčnost tožbe pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 352. ZDen člen 88. ZPP člen 249, 249/1.
odškodninska odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - premoženjska škoda - nastanek škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada izvedencu - odstop zadeve
Okoliščina, na kakšen način se oškodovanec loti sanacije („popravila“) svoje premoženjske škode, na samo vprašanje njenega nastanka oziroma obstoja nima vpliva. Dejstvo je, da sta bila tožnika čebelnjak dolžna prestaviti. Ta obveznost pa sama po sebi „neizpodbojno“ pred(po)stavlja oziroma implicira (negativno) premoženjsko posledico, saj sta za njeno izpolnitev potrebna uporaba dela (gradbene mehanizacije) in materiala, ki sta oba premoženjski kategoriji oziroma ju je moč ovrednotiti v obliki stroškov, ki so zanju potrebni. Ali zavezanec za opravo obveznosti te stroške potem tudi dejansko ima, pa ni bistveno. Njegova škoda je nastala že s trenutkom nastanka dolžnosti (obveznosti) prestavitve.
Dokazno breme za trditve, da je ravno toženec poškodoval tožnika, je na tožnikovi strani. Hkrati pa bi moral toženec dokazati, da ni poškodoval tožnika oziroma, da je bil potek dogodka drugačen od tistega, ki je zatrjevan v tožbi. Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako porazdeljena med obe stranki, zaradi česar je med njiju porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti dokaznega bremena ob enaki pravni usodnosti odločitve pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti.
zamudna sodba - obrazložitev zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročitev s fikcijo - naslov dejanskega prebivališča
Sodišče prve stopnje zamudne sodbe ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njeno razveljavitev. Pred vnovično odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje z izvedbo predlaganih dokazov preveriti še pritožničine navedbe, da toženki tožba sploh ni bila pravilno vročena v odgovor, saj na naslovu, kamor ji je bila tožba vročena s fikcijo, dejansko ne prebiva. Prihodnja odločitev sodišča (ki bo bodisi vnovična zamudna sodba bodisi sodba po izpeljanem kontradiktornem postopku) je torej odvisna od rezultata dokaznega postopka v zvezi z (ne)pravilnostjo vročanja tožbe v odgovor.
Kršitev določbe 8. člena ZPP je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj). Sodišče prve stopnje bi moralo izpovedi presoditi same zase in v povezavi z drugimi dokazi. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sodbe ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih strank in prič sledi.
zapuščinski postopek – obseg zapuščine – oporočno dedovanje – dedni dogovor – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – pravni interes – predlog za izdajo popravnega sklepa – pritožba
Pritožnik nima pravnega interesa za ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi 1/2 polovica navedenega stanovanja. Dedni dogovor je jasen, zapustnikova vdova mu je dolžna izplačati 5.000,00 EUR na dogovorjeni način, ne glede na v sklepu o dedovanju ugotovljeni obseg zapuščine, pri čemer dedič ne trdi, da bi bil njegov nujni dedni delež ob ugoditvi pritožbi v tem delu kaj večji.
povrnitev škode – eksplozija ročne bombe – rane z metalnimi tujki – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – stroški za tujo nego in pomoč – prosti preudarek
ZZK-1 člen 4, 6, 29, 29/2, 98, 123, 124, 152, 157, 157/2. ZSVarPre člen 36, 36/7.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravica izjave - vročitev predloga za vpis udeležencem postopka - obrazloženost sklepa o dovolitvi vpisa - listine, ki so podlaga vpisu - listine, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - dokončna odločba organa socialnega skrbstva - dokončna odločba centra za socialno delo
V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o samem predlogu za vpis oziroma o obvestilu glede vpisa, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Zakon ne zahteva, da je sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa obrazložen. Pritožnici pa je bilo ob presoji njenega ugovora v izpodbijanem sklepu razumljivo in zadostno odgovorjeno, na kakšni podlagi je odločeno v konkretni zadevi. Pritožnica je zato imela možnost, da na argumente sodišča odgovori s svojimi nasprotnimi argumenti v pritožbi. O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Konkretna odločba CSD, izdana skladno z določbo 36. člena ZSVarPre, je ustrezna listina.
Ker tožena stranka o zatrjevanih napakah ni obvestila tožeče stranke, tako kot ji nalagata določili prvega in drugega odstavka 596. člena OZ, je izgubila pravico do povračila škode in izgubljenega dobička, vsakokrat po 2.832,04 EUR, zato v pobot uveljavljena terjatev ne obstaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0063254
OZ člen 1, 1/2, 341, 364. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1, 32/3.
mednarodni cestni prevoz blaga - prevozna pogodba - prevoznina - Konvencija CMR - zastaranje terjatev - podpis izpiska odprtih postavk - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pravna narava roka - zastaralni rok - prenehanje pravice do vložitve tožbe - prekluzivni rok
V predmetni zadevi med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka dalj časa opravljala mednarodne prevoze za toženo stranko, da so bili vsi prevozi opravljeni in da tožena stranka vtoževanih računov ni plačala. Prav tako ni bilo sporno, da je zakoniti zastopnik tožene stranke tožeči stranki dne 19. 12. 2012 in 3. 4. 2013 podpisal izpisek odprtih postavk (IOP), na katerem so bile vse vtoževane obveznosti. Takšno dejansko stanje pa glede do trenutka podpisa IOP še nezastaranih obveznosti v celoti ustreza pripoznavi dolga, oziroma glede do trenutka podpisa IOP že zastaranih obveznosti odpovedi zastaranju.
Za prekluzivne roke je značilno, da pravica preneha ipso iure, pri zastaralnih rokih pa sama pravica materialnega prava ne preneha, preneha le pravica do sodnega varstva te pravice. Prav slednje pa določa 32. člen Konvencije CMR, saj predpisuje, da s potekom zastaralnega roka preneha pravica do vložitve tožbe.
spor o pristojnosti - ustanova - subjektivni kriterij - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - stvarna pristojnost - okrožno sodišče - okrajno sodišče - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. in 2. točke 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-2, 121, 121/1. ZPP člen 188, 188/2, 274, 274 /1 , 334, 334/2.
umik vloge v stečajnem postopku
ZFPPIPP ne prepoveduje oziroma izključuje umika vloge/pravnega sredstva, vendar pa takšen umik (kot izraz načela dispozitivnosti) ni mogoč brez časovne omejitve.
Upnik bi ugovore zoper terjatve drugih upnikov lahko umaknil najkasneje do izdaje sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je sodišče dokončno odločilo o ugovorih oziroma o tem, katera terjatev velja za priznano in katera za prerekano.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – poplačilo upnikov – posebna pravila za prednostne terjatve – terjatve na podlagi zakonite preživnine – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj pa je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči. Dolžnikova plača je obremenjena s preživninsko obveznostjo, ki kot taka še vedno obstoji in je veljavna, zato dolžniku ne bi bil izplačan višji del plače, kot to izhaja že iz v spis predloženih plačilnih listin. Ker gre pri terjatvi preživnine za terjatev, na katero postopek osebnega stečaja sploh ne vpliva in je za njeno uveljavitev po drugem odstavku citiranega člena dopustna neposredna izvršba kljub stečajnemu postopku, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v tem postopku ne bo uresničen osnovni namen stečajnega postopka, to je poplačilo dolžnikovih upnikov. Pravilno sicer pritožnik navaja, da bo (najmanj) zaradi poteka časa preživninska obveznost, ki sedaj znaša 700,00 EUR mesečno, prenehala, vendar bo to pomembno šele takrat, ko bo do tega dejansko prišlo.
Sodna praksa določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu ne sodijo samo tista kazniva dejanja, ki so izrecno uvrščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec v ti poglavji sicer ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
potek glavne obravnave - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi
Sodišče mora vsebinsko obravnavati ali je stranka iz upravičenih razlogov izkazala izostanek iz pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo.
stečajna masa – posebna in splošna stečajna masa – upravljanje stečajne mase – stroški v zvezi z upravljanjem stečajne mase – najemnine – razmejitev med uporabo ZFPPIPP in ZPPSL
Čeprav ZFPPIPP najemnin, pridobljenih z oddajanjem posebne stečajne mase, v 6. točki četrtega odstavka 226. člena, ne navaja izrecno, ni dvoma, da jih je mogoče uvrstiti med tiste stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem posebne stečajne mase, saj je pogoj za ohranitev premoženja njegovo skladiščenje. Ti stroški ne predstavljajo stroškov splošne stečajne mase, saj niso nastali v zvezi z njo, pač pa so bili potrebni za ohranitev posebne stečajne mase oziroma njeno skladiščenje.