Iz določbe 2. odstavka 31. člena ZDSS-1 izhaja, da je v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja revizija vselej dovoljena. Predmet takšnega spora so običajno, kadar se uveljavljajo z isto tožbo, tudi dajatveni zahtevki za plačilo prejemkov, do katerih bi bil delavec upravičen, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje in s plačilom katerih se vzpostavi stanje, kot če nebi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Enako pa je tudi v primeru, kadar sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi in določi denarno povračilo v skladu s 118. členom ZDR-1. Denarno povračilo zaradi sodne razveze je pravica, ki je neločljivo povezana s prenehanjem delovnega razmerja, zato je tudi glede te pravice, ki izvira iz spora o prenehanju delovnega razmerja in se uveljavlja v isti tožbi, revizija vedno dovoljena. Ker je tožnica zahtevek za plačilo denarnega povračila uveljavljala v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je sodišče o zahtevku tožnice pravnomočno odločilo z isto sodbo, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo revizijo tožnice z dne 20. 10. 2015.
Sodišče prve stopnje je napačno vročalo tožbo na naslov tožene stranke v stečaju. Ker je bila tožba vložena v skladu z napotitvenim sklepom stečajnega upravitelja, ki je prijavljeno terjatev tožeče stranke prerekal, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo, v skladu z določbo 251. člena ZFPPIPP, vročiti stečajni upraviteljici na naslovu, ki je naveden kot naslov za vročanje v imeniku upraviteljev pri Ministrstvu za pravosodje. Ker je bilo pisanje vročeno na drugem naslovu, pomeni, da je bila vročitev nepravilna.
Ker tožena stranka v pritožbi ne zatrjuje, da bi bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače in glede na to, da so bili za izdajo izpodbijane delne sodbe na podlagi pripoznave izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave ni bila izdana v nasprotju z določbami ZPP. To pa pomeni, da tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 10. ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 277, 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajevna pristojnost
V 10. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je določeno, da se v delovnih sporih stranke ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti, zato ni relevantno, da sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili o krajevni pristojnosti Delovnega sodišča v Mariboru. Prvi odstavek 8. člena ZDSS-1 določa posebno krajevno pristojnost, kadar je tožeča stranka delavec. Ta pravica izbire je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pri sodišču posebne pristojnosti.
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Sodišče pa se po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe. ZDSS-1 v 2. odstavku 8. člena določa izključno krajevno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v individualnih delovnih sporih, v zvezi s pravicami in obveznostmi iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja. Na izključno krajevno pristojnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, vendar pa je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe. Glede na to, da v sporni zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost in tožena stranka ni ugovarjala krajevni pristojnosti, saj sploh ni odgovorila na tožbo, se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, ampak je v obravnavani zadevi utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo.
ZPrCP člen 13, 106, 106/2, 106/3. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.
prepovedane droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - preverjanje psihofizičnega stanja
Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo; pri čemer je pod vplivom navedenih snovi voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015710
ZDR člen 6, 6/4, 6/7. ZDR člen 45, 45/4. ZPP člen 181, 181/1. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 19. Pravilnik o strokovnemu izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - neenaka obravnava
Iz navedb o dejstvih, ki jih je podala tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje, v precejšnjem delu ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu oziroma diskriminacije. Takšne so navedbe, da so bile tožnici ukinjene ure brezplačne pravne pomoči in da ni prejela plačila pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v E., da je prejela v podpis najemno pogodbo z napačnimi podatki, da je bil denar nakazan na napačen transakcijski račun in da ji je bila solidarnostna pomoč za smrt očeta nakazana z zamudo. Ker že iz navedb tožnice ne izhaja, da bi šlo za kršitve takšne intenzitete, da bi jih bilo mogoče označiti kot ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici, oziroma ker sploh ne gre za razmerje med tožnico in toženo stranko, tožena stranka za ta ravnanja ni odškodninsko odgovorna.
Ponudba, ki je bila posredovana predkupnemu upravičencu, ni vsebovala seznama opreme poslovnega prostora, kar pa tudi ni potrebno. Nepremičnina se je prodajala obenem s pritiklinami – opremo in inventarjem. Pritikline pa delijo usodo glavne stvari (17. člen SPZ). Ponudba pa je tožeči stranki omogočala ogled lokala, ki se je prodajal. Tožeča stranka ponujene možnosti ni izkoristila. Pritožba po povedanem v delu, ki pravi, da bi moral biti v ponudbi opredeljen seznam opreme, osnovnih sredstev in inventarja, ni utemeljena.
solastnina – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba tuje nepremičnine – nedobroverni posestnik – dobra vera posestnika – nasprotovanje ostalih solastnikov – upravičenja solastnika – dogovor o uporabi solastne stvari
Lastninska pravica na idealnem deležu pomeni, da je vsak izmed solastnikov, do višine idealnega deleža, lastnik kateregakoli dela stanovanja. Zaradi narave solastnine torej tisti, ki takšno stanovanje brez soglasja ostalih solastnikov kot edini uporabnik koristi (četudi trdi, da ga ne uporablja v celoti), tega ne more izvršiti brez posega v idealne deleže ostalih solastnikov.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4.
stroški izvedenca – izvedenec – stroškovnik – stroški ogleda – izjemno zahtevno izvedensko mnenje – stroški potovanja na ogled – pripombe na izvedensko mnenje
Če predlagateljica ni zadovoljna z odgovori, to še ne pomeni, da izvedenka ni opravila svojega dela. To bo lahko predlagateljica uveljavljala v pripombah na izvedeniško delo.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – protipravnost ravnanja – okoliščine, v katerih je bila izjava dana – zaslišanje stranke v pravdnem postopku
Zaradi konkretnih okoliščin, v katerih so bile izjave dane, izjavam takšne žaljive vsebine, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni mogoča pripisati. Tudi izrazu, kot je „premaknjen“, ki sicer predstavlja negativne osebne lastnosti, vendar njegova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni bila takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjavo je treba presojati predvsem v luči, da je bila dana v pravdnem postopku, kjer je tožnik toženca tožil zaradi plačila odškodnine, v tem postopku pa je bil toženi zaslišan kot stranka in se je predvsem želel razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti in plačila odškodnine.
ZIZ člen 17, 20a. OZ člen 343, 343/2. SPZ člen 154.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zavarovana terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - zastaranje pri hipoteki - zastaranje obresti
Hipoteka je stvarna pravica, zato zastaranje pri hipoteki niti ne pride v poštev. Celo če je terjatev glavnega dolžnika zastarana, hipotekarni upnik še vedno obdrži poplačilno pravico iz zastavljene stvari.
zahtevek za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupni nepremičnini – upravljanje z nepremičnino – dediščinska skupnost – skupna lastnina – solastnina
Sodišče je ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.
ZFPPIPP člen 140, 140/1, 140/1-1, 236, 236/2, 221c, 221v.
potrjena prisilna poravnava - pobuda za oceno ustavnosti - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za ponovno prisilno poravnavo
Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.
začetek stečajnega postopka – vpliv na postopek zavarovanja
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. 11. 2015 odločilo, da ZFPPIPP-F, kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ni v neskladju z Ustavo.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 111. člena SZ-1, saj ima toženec pravni naslov za bivanje v spornem stanovanju, ki ga kot družinski član izvaja iz pravice matere kot služnostne upravičenke. Toženec ima pravni naslov za uporabo stanovanja vse dokler bo njegova mati to stanovanje uporabljala.
Skupnost toženca z njegovo materjo je družinska skupnost, saj toženec skupaj z materjo sporne prostore uporablja, toženec in njegova mati pa imata tudi skupno gospodinjstvo.
Čas bivanja družinskega člana oziroma čas njegove preselitve v stanovanje z namenom skupnega bivanja z imetnikom služnostne pravice stanovanja ni pogoj za upravičenost takšnega bivanja družinskega člana.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0083846
URS člen 121, 125. ZASP člen 118, 118/1, 122, 128, 130, 130/1, 145, 146, 146/1, 147, 147-1, 153, 153/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1,168, 168/3, 170, 176, 176/1. OZ člen 74, 131, 164, 164/1, 190, 198. ZPreZP člen 1, 1/2, 11, 11/2. ZPP člen 190, 311. ZS člen 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
aktivna legitimacija - procesna legitimacija - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - male pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - poročanje o priobčevanju fonogramov - stroški terenskega preverjanja - povrnitev premoženjske škode - DDV - stroški opominjanja po ZPreZP - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse
ZASP jasno določa, da kolektivna organizacija v svojem imenu in za račun avtorjev uveljavlja pravice. Zakon ji daje procesno upravičenje, četudi ne uveljavlja lastnih pravic.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - splošni skupni deli stavbe - delna ničnost
Za stavbo 1112 k.o. I. je na podlagi enostranskega akta takratnega lastnika z dne 8.12.2003 že oblikovana in skladno z Zakonom o zemljiški knjigi vpisana etažna lastnina. Pri njenem oblikovanju so nastali posamezni deli, med drugim tudi dela 6 in 7, ki ju je kasneje, s pogodbo z dne 3.9.2013 kupila nasprotna udeleženka. Glede na materialno pravo spremembe statusa že vpisanih posameznih delov v splošni skupni del ni mogoče doseči v postopku po ZVEtL, za kar si prizadevajo predlagatelji.
V členih Drugič obeh posojilnih pogodb je določena obveznost vrniti 11 obrokov v višini 900,00 EUR, zadnji 12. obrok v višini 25.650,00 EUR, ter 11 obrokov v višini 450,00 EUR, zadnji 12. obrok v višini 21.150,00 EUR. Ker je notarski zapis neposredno izvršljiv in kot tak izvršilni naslov, v izvršilnem postopku na podlagi ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ ni mogoče ugovarjati, da je obveznost po tako predstavljenih izvršilnih naslovih manjša, ker naj bi upnik (posojilodajalec) dejansko pritožniku izročil manjši znesek, kot je bil zavezan po določbah posojilnih pogodb. Na tem mestu višje sodišče le dodaja, da pritožnik tudi ne navaja, da bi zahteval izplačilo zatrjevano manj izplačanega (v tem delu bi imel namreč zahtevek na izpolnitev pogodbe), zato sodišču dokaza z izvedencem finančne stroke ni bilo treba izvajati.
Sodišče v izvršilnem postopku ni pristojno ugotavljati ničnosti pogodbe, ki je sestavni del notarskega zapisa. To je lahko le predmet posebnega postopka, začetega po tožbi na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla.
Sodišče v izvršilnem postopku ne more upoštevati ugovora oderuških pogodb ali oderuških obresti, saj se ta ugovor nanaša na veljavnost pravnega posla, le tega pa izvršilno sodišče v okviru 119. in 377. člena OZ ter 55. člena ZIZ ne sme upoštevati.
splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini – enostanovanjska stavba – preizkus odločitev le v delu, ki se izpodbija z ugovorom
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Ker vpisa pravic, ki jih je predlagateljica želela doseči, niti stvarnopravna pravila niti pravila zemljiškoknjižnega prava ne poznajo, predlagani vpis ni bil mogoč.
Če je bil prvi sklep izpodbojen zaradi kršitev postopkovne narave (kamor sodi tudi kršitev informacijske obveznosti), ni videti nobenega razumnega razloga, da ne bi skupščina delniške družbe na naslednjem zasedanju vnovič odločala o predlogu identičnega sklepa.
Če pa je bil prvi sklep neveljaven zaradi določenih materialnopravnih razlogov, se lahko pojavi relevantno vprašanje, ali je dopustno ponovno odločati o predlogih sklepov, ki predstavljajo nadomestitev izpodbitih oziroma ničnostnih sklepov.