spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez izvedbe naroka – plačilo komunalnih storitev
V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP lahko izda sodišče sodbo brez izvedbe naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno. To lahko stori, 1) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in 2) če nobena stranka izvedbe naroka ne zahteva.
Tožnica je tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (to je prihoda na odjemno mesto z namenom odvoza odpadkov, čeprav jih toženec ni pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti oziroma storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica storitve izvajala, je tožnica tista, ki v zvezi s tem nosi trditveno (in dokazno) breme.
Ker predlagatelj zahteva, da se mu pogodbe vrnejo in ker v depozit prejete pogodbe niso vrednostni papirji in denar, pa tudi sicer so bile v samem depozitu manj kot pet let, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da se pogodbe ne vrnejo.
ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZFPPIPP člen 53, 53/3,121, 121/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za obravnavo pritožbe – nastanek taksne obveznosti – zavezanec za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi – začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe – sestava sodišča – sklep izdal strokovni sodelavec
Zavezanec za plačilo sodne takse je tisti, ki predlaga uvedbo postopka, razen če zakon ne določa drugače. Za plačilo takse po tar. št. 5122 Taksne tarife zakon ne določa izjem od navedenega splošnega pravila. Zato je pritožnica z vložitvijo pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe postala zavezanka za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060993
ZIP člen 251, 251c, 251c/1, 251c/2. ZPP člen 308. SPZ člen 153, 153/1.
hipoteka – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – sodna poravnava – zastavitelj – singularno pravno nasledstvo – poplačilo iz hipoteke
Iz tožbe jasno izhaja, da toženka ni dolžnica, niti ni pravna naslednica dolžnikov, je le (so)lastnica s hipoteko obremenjenih nepremičnin (do ½). Zato za vtoževani dolg ne odgovarja. Tožnica ima zoper toženko le zahtevek (s tožbo), da se zastavljene nepremičnine prodajo v skladu s prvim odstavkom 153. člena SPZ, a tega ne vtožuje.
SODNI REGISTER - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VSL0063264
ZZ člen 6, 8, 12, 31, 31/2, 45, 47. ZASP člen 146, 146/1, 148, 148-1, 149, 149/1, 149/1-1, 150. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 40, 40/2, 40/3, 41. OZ člen 35, 333.
zavod - vloga in pristojnosti ustanoviteljev zavoda - kolektivna organizacija - pravna oseba - vpis v sodni register - status kolektivne organizacije - dovoljenje pristojnega organa - statut - organi upravljanja - izguba upravljalskih upravičenj ustanoviteljev - nepravilnosti v postopku sprejema statuta zavoda - spreminjanje določb statuta - predpisan postopek - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - presoja utemeljenosti predlaganih vpisov - predlogu priložene listine - prostovoljni izstop - pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic - pravica do izstopa
Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP.
Status kolektivne organizacije se v sodni register ne vpisuje.
Določb statuta ni mogoče spreminjati z naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu) sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oziroma spremembo statuta Zavoda AIPA. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da so bili ustanovitelji Zavoda AIPA upravičeni s sprejemom novega akta o ustanovitvi zavoda sanirati pomanjkljivosti oziroma zatrjevane nepravilnosti pri vpisu zavoda v sodni register in to po več kot šestih letih od vpisa, ker z ustanovitvenim aktom sodišče ob registraciji oziroma vpisu Zavoda AIPA ni razpolagalo. Za tak primer je v 41. členu ZSReg namreč predvidena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa.
Pravice do izstopa ustanovitelja ni mogoče omejevati oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči in je določba, ki pravico do izstopa ustanovitelja omejuje s podpisom vseh ustanoviteljev nična.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0083293
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4. ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 352. OZ člen 135. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
spor z mednarodnim elementom – določitev sodne pristojnosti – kolizijska pravila – uporaba prava – dogovor o uporabi prava – spregled pravne osebnosti – stečajni postopek – neprijava terjatve – učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov – krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – trditveno breme
Ker tožnica ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad družbo, je s tem prenehala tudi terjatev do toženke kot družbenice družbe, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
preizkus prijavljenih terjatev – izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah – sklep o preizkusu prijavljenih terjatev – pogojno priznana terjatev – nepogojna izjava upravitelja – napotitev na pravdo – leasing
Izjava upravitelja o prijavljeni terjatvi ne more biti vezana na kakršenkoli pogoj in je lahko samo nepogojna.
Ob tem, ko je pritožnik v prijavi terjatve uveljavljal nepogojno denarno terjatev, izjave upraviteljice, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati niti kot delno priznanje prijavljene terjatve. Ker ji je upraviteljica nasprotovala, terjatev spada med prerekane terjatve.
spor o pristojnosti - gospodarsko interesno združenje - pravna oseba - gospodarske družbe - zaključen katalog
Pravna oseba v pravni obliki gospodarskega interesnega združenja ni gospodarska družba.
Katalog pravnih oseb, ki so gospodarske družbe, je zaključen.
Gospodarske družbe sicer lahko ustanovijo gospodarsko interesno združenje. Gospodarsko interesno združenje je pravna oseba, vpisana v sodni register. Navedeno združenje zgolj zaradi tega še ni gospodarska družba, saj ji tretji odstavek 3. člena ZGD-1 ne podeljuje lastnosti gospodarske družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073705
OZ člen 101, 101/1, 101/2, 619, 632, 637, 637/3, 640.
podjemna pogodba – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – pravilo sočasne izpolnitve – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev – grajanje napak – jamčevanje za napake – upravičena oseba za sprejem obvestila o napaki – primarni jamčevalni zahtevek – refleksna škoda – uveljavljanje domnevne kršitve storjene nasprotni stranki – sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage – postavitev zahtevka v dveh valutah
Pravilo sočasne izpolnitve ureja situacije, ko si stojita nasproti enakovredni ne-izpolnitvi obeh strank. Predpostavlja se, da sta enakovredni pri pogodbah z enkratno in hkratno izpolnitvijo obeh pogodbenih strank. Pri bolj kompleksnih in mešanih poslih, kot je tudi obravnavani, pa se pravilo sočasnosti običajno poruši, saj se tovrstni posli izvajajo in financirajo postopoma. Pravilo sočasnosti je sicer mogoče uporabiti tudi pri delni neizpolnitvi takšnih obveznosti, vendar le v primeru uravnoteženega položaja obeh pogodbenih strank, če vsaka od njiju v času odločanja ni izpolnila enakovrednega dela svoje obveznosti.
Šteje se, da je oseba, ki je s strani izvajalca pooblaščena za izročitev del, pooblaščena tudi za sprejem obvestila o napaki, saj se podjemnik, ki je skladno s 632. členom OZ dolžan izročiti naročniku izdelano stvar, ne more na tak način izogniti pregledu opravljenega dela ob izročitvi in prevzemu ter sprejemu obvestila o napaki.
Odprava napak kot primarni jamčevalni zahtevek ni samo podjemnikova dolžnost, pač pa tudi njegova pravica, ki se ji lahko odpove, zato je naročnik podjemniku dolžan postaviti primeren rok za odpravo napak in v primeru podjemnikovega neodziva uporabiti druge jamčevalne zahtevke.
Zaveza tožene stranke po Pogodbi AT-3024 ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
Priznanih dejstev ni treba dokazovati, tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi z dne 22. 7. 2013 priznala, da je ostala (izključni) upravnik stavbe, kjer se nahaja merilno mesto 3/450.
pravočasnost vloge – vročitev s fikcijo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nedovoljena revizija – zavrženje revizije
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje revizija ni dovoljena.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073708
OZ člen 942. ZPP člen 8, 254, 254/3. ZOdvT tarifna številka 3500.
kasko zavarovanje – izplačilo zavarovalnine – ničnost določil o izgubi pravice – obvestitev policije – pomanjkljiva dokazna ocena – neobstoj vzročne zveze – izvedensko mnenje – nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca – postavitev novega izvedenca – odvetniška tarifa – tarifna številka 3500 – pooblastilo za zastopanje stranke omejeno na en narok – nagrada za postopek
Okoliščina, da tožeča stranka po škodnem dogodku ni poklicala policije, glede na določbo 942. člena OZ, sama po sebi ne more biti razlog za odklonitev izplačila zavarovalnine.
ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 84, 207, 207/1, 207/2, 214.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – dedovanje odškodnine – pozneje najdeno premoženje – vsebina sklepa o dedovanju – oporočno dedovanje – namen oporočitelja – članstvo v agrarni skupnosti
Pozneje najdeno premoženje tvorijo vrnjene premoženjske pravice v naravi na podlagi ZPVAS kot tudi odškodnina, ki je bila izplačana namesto vrnitve dela nepremičnin v naravi.
prisilna poravnava – predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev – potrditev prisilne poravnave – pritožbeni razlogi – razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave
ZFPPIPP ne omejuje ponudbe za zmanjšanje plačila, na upnikih pa je odločitev, ali bodo tako ponudbo sprejeli. Odločitev je bila sprejeta z veliko večino (97,685 % ponderiranih zneskov terjatev upnikov navadnih terjatev), s tem pa je prisilna poravnava postala prisilna tudi za upnike, ki take odločitve ne podpirajo. Dejstva, da bi dolžnik lahko terjatve poplačal v večjem deležu ali krajšem roku, je treba uveljavljati z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Upnik bi lahko uspešno uveljavil le razloge, ki se nanašajo na potrditev prisilne poravnave, torej v zvezi z dejstvi, ki jih je sodišče prve stopnje ugotavljalo v izpodbijanem sklepu.
izvršilni stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - pomota upnika - pomota pri vložitvi predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - stroški ugovora - umik predloga za izvršbo po vložitvi ugovora
V tej zadevi gre za tipičen primer, ki narekuje uporabo določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnik je, kot je to sam pojasnil v umiku predloga za izvršbo z dne 9. 11. 2014, drugega dolžnika po pomoti uvrstil v predlog za izvršbo, zato je sodišče prve stopnje (tudi) proti drugemu dolžniku izdalo sklep o izvršbi. Čeprav je upnik nato že 9. 11. 2014 predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil, je bil drugi dolžnik zaradi zavarovanja svojega pravnega položaja primoran vložiti ugovor proti sklepu o izvršbi, ki mu je bil vročen 4. 11. 2014, in je rok za ugovor že tekel.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je upnik predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil pred vložitvijo ugovora drugega dolžnika, vendar pa so po presoji višjega sodišča pomembne druge okoliščine: umik predloga za izvršbo ni bil posledica predhodne izpolnitve zahtevka, temveč upnikove pomote pri sestavi predloga za izvršbo; upnik ni niti zatrjeval, da je o vloženemu umiku predloga za izvršbo obvestil drugega dolžnika (kaj šele, da bi bil dolžnik o opravljenem procesnem dejanju povsem gotov); med vložitvijo umika 9. 11. 2014 in vložitvijo ugovora 11. 11. 2014 sta minila zgolj dva dneva. Ob takem časovnem poteku dogodkov in upoštevaje vse zgoraj navedeno je krivdo za vložitev ugovora drugega dolžnika, predvsem pa za tako nastale stroške, mogoče pripisati samo tistemu, ki je tak (neutemeljen) postopek začel - upniku.
izvršilni stroški - stroški upnika - potrebni stroški - izvršba na nepremičnino - narok za prodajo nepremičnine - pristop upnikovega pooblaščenca na narok za javno dražbo - smotrno dejanje upnika - naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov
Prodaja je eno od izvršilnih dejanj, brez katerega izvršbe na nepremičnino ni mogoče opraviti, zato pritožbeno sodišče pristop upnikove pooblaščenke na narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine ocenjuje kot smotrno dejanje upnika za uveljavitev njegovega zahtevka, s tem povezane stroške pa kot za izvršbo potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
Narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine je obvezen, stroški pa nastanejo že s samim pristopom upnikovega pooblaščenca nanj in po presoji pritožbenega sodišča naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov v zvezi s pristopom upnikovega pooblaščenca na ta narok ni pravilno in ga pritožbeno sodišče, tudi iz že zgoraj navedenih razlogov, ne sprejema.
Med toženimi strankami je jasno razvidna ožja družinska povezava. Prvo in drugo toženi stranki (lastnika stanovanja) sta namreč starša tretje in četrto toženih strank (imetnika zemljiškega pisma), zato je tožnica z zatrjevanjem navideznosti Pogodbe prevalila procesno dokazno breme na tožene stranke, ki bi morale dokazati, da je Pogodba zakonit in legitimen pravni posel.
Pravni posel, ki je sklenjeni zaradi preprečitve poplačila upnikov, je ničen.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070035
OZ člen 51, 51/2, 56, 56/1, 299, 299/2. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/5, 238, 238/1, 238/2.
insolventnost – zapadlost terjatve – neizvedba dokazov – nedoločen rok izplačila – kreditna pogodba – pisna oblika – obličnost sprememb pogodbe – sprememba roka izpolnitve – odložni pogoj
Ker je za sklenitev kreditne pogodbe in njene spremembe predpisana pisna oblika, bi morala biti tudi sprememba roka izpolnitve dogovorjena v pisni obliki, saj gre za bistveno sestavino pogodbe. Če je namreč pogodba sklenjena v posebni obliki (na podlagi zakona ali po volji strank), velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.
Od izpolnitve odložnega pogoja je odvisen čas izpolnitve dolžnikove obveznosti. Neizpolnitev tega pogoja ne more pomeniti, da lahko nasprotna stranka z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj nerazumno dolgo ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti takšno, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti.
postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – časovna veljavnost zakona
ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, pa vse do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pred uveljavitvijo ZST-1 je veljal ZST. Za pravilno uporabo prava je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen.