Kadar pride do delnega poplačila upnika v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih ni potrebno, saj je dolžnikov dolžnik tisti, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ. Ker upnik v vlogi ni zatrjeval, da bi plačila prejel s strani dolžnika oziroma izven okvirjev izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi, ampak je navedel, da mu je dolžnikov dolžnik nakazal zneske plačil, stroški za sestavo te njegove vloge, s katero je delno umaknil predlog za izvršbo za delna plačila, niso bili potrebni za izvršbo.
Dolžnik dolžne sodne takse ni poravnal. Tega v pritožbi niti ne navaja. S predložitvijo določenih sodnih odločb, s katerimi je bil oproščen plačila sodne takse v drugih postopkih, ne more uspeti. Oprostitev plačila sodne takse velja samo v postopku, za katerega je bil posamezen sklep izdan.
Glede na vsebino lastninske pravice, ki daje lastniku lastninskopravna upravičenja, in je opredeljena v 37. členu SPZ, upoštevaje, da drugotoženi niti ni zatrjeval obstoja stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini tožnikov, ki bi mu dajala pravico do vznemirjanja, je tudi zaključek o protipravnosti pravilen, medtem ko se je sodišče na lokacijsko informacijo sklicevalo le kot na dodaten razlog. Pritožbena navedba o zlorabi pravic tožnikov, ki sta pravno varstvo zahtevala šele osem let po izgradnji nadstreška, ki ju v ničemer ne ovira, predstavlja lastno stališče pritožnika, za katerega v dokaznem postopku ni podlage, kar velja tudi za pritožbeno trditev, da nadstrešek, ki naj bi segal 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, ker naj bi lastninska upravičenja tožnikov ne bila v ničemer okrnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076630
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 165, 165/3, 165/4.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - denarna odškodnina - tipska pogodba - plačilo v anuitetah - protipravno ravnanje banke - dopustna kavza - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neugodne posledice - socialna ogroženost dolžnika - dobra vera - novacija - konverzija - transformacija dolžnega zneska v domačo valuto - izkazanost pravnega interesa - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izključna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva - delna razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - razvoj sodne prakse
Ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice. Z danimi pojasnili mu je treba omogočiti, da v okviru sklenitve kredita v tuji valuti razume dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto.
Pred sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti (s tujo variabilno obrestno mero) mora imeti potrošnik na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo oceno dejanskega tveganja o potencialnem povečanju kreditnih obveznosti, ki ga sprejme s podopisom kreditne pogodbe, in ki se zaradi spremembe valutnega tečaja lahko udejanji šele med izvajanjem dolgoročne pogodbe, torej naknadno v celotnem obdobju odplačevanja kreditnih obveznosti. Kreditodajalec mu mora pojasniti vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute (in povečanja tujih obrestnih mer) na obroke za odplačilo kredita oziroma na njegove finančne obveznosti, in sicer na način, da ta tveganja tudi dejansko razume.
Pojasnilna dolžnost mora biti pravilno izpolnjena že v sklenitveni fazi.
Ni treba, da banka v fazi predpogodbenih pogajanj v razmerju do potencialnih kreditojemalcev deluje zavajujoče. Zadostuje, da bi se ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni, niti jih ni želela.
pravice iz invalidskega zavarovanja - odprava upravnega akta - stroški postopka
ZDSS-1 v drugem odstavku 81. člena določa, da če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Ne glede na to, da je sodišče zgolj poseglo v del izpodbijane odločbe toženca (glede stvarnih razbremenitev), pa mu s tem v zvezi ni mogoče očitati, da bi moralo zgolj delno odpraviti izpodbijano odločbo. Sodišče s tem, ko je v celoti odpravilo tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko odločbo toženca, ni kršilo že omenjene določbe drugega odstavka 81. člena ZDSS-1 in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče glede na tretji odstavek 154. člena ZPP odločiti, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka oziroma podredno, da ji je toženec dolžan povrniti (največ) 20 % stroškov postopka. V zadevi se je presojalo tožničino zdravstveno stanje in vpliv tega zdravstvenega stanja na njeno delovno zmožnost. Kot že rečeno, toženec v predsodnem postopku dejanskega stanja ni pravilno ugotovil, zato je sodišče utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter samo odločilo o pravici iz invalidskega zavarovanja. V takem primeru pa je toženec dolžan nositi stroške, ki jih je imela nasprotna stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00075011
OZ člen 131. ZPP člen 2, 7, 154, 154/2, 212.
sanacija ceste - odškodninska odgovornost - zemeljski plaz - negatorna tožba - menjalna pogodba - trditveno in dokazno breme - naravna restitucija - stroški postopka - delni uspeh v pravdi
Tožnik, ki hoče uspeti z odškodninskim zahtevkom, mora izkazati vse elemente t. i. splošnega civilnega delikta, med drugim tudi nedopustno ravnanje ali opustitev domnevnega povzročitelja škode. S katerim konkretnim ravnanjem ali opustitvijo tožniki utemeljujejo odškodninsko odgovornost občine, tudi iz pritožbe ni jasno razvidno.
Kadar stranka deloma uspe v pravdi, lahko sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, da povrne drugi stranki ustrezen del stroškov (primerjaj drugi odstavek 154. člena ZPP). Navedena določba pomeni, da ima sodišče pri odločanju o stroških v primeru delnega uspeha v pravdi široko polje proste presoje. Prav tako je v sodni praksi utrjeno stališče, da je standard obrazloženosti stroškovne odločitve nižji kot pa standard obrazloženosti odločitve o glavi stvari.
prekinitev postopka - reševanje predhodnega vprašanja - isti historični dogodek
O predhodnem vprašanju je moč govoriti le v primerih, ko je obstoj kaznivega dejanja nujen pogoj za nastanek določene pravne posledice na civilnopravnem področju in je v pravdi odvisna odločitev o tožbenem zahtevku od vprašanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. To je v zelo redkih primerih.
Odločitev o vtoževani odškodnini ni odvisna od odločitve kazenskega sodišča. Četudi se v pravdnem in kazenskem postopku obravnava identično dejansko stanje, ZPP ne daje podlage za odločitev, da bi moralo sodišče počakati na odločitev sodišča v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074264
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 635, 635/2, 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba - stvarna napaka - jamčevanje za stvarne napake - znižanje plačila - ugovor pravice do znižanja plačila - sklepčnost ugovora na znižanje plačila - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je ustrezno pojasnila, kako je ovrednotila vrednost izvedenega dela z napako, določnejšega pojasnila pa od nje ni mogoče zahtevati. Kot naročnik je namreč v zvezi s tem v spoznavni stiski, saj je laik in nima potrebnega strokovnega znanja, prav tako si ne more pomagati s podatki o tržnih cenah, saj se storitev izdelave projektne dokumentacije, obremenjene z napako, na trgu (logično) ne ponuja.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - konverzija terjatve v osnovni kapital - prednostna pravica do novih delnic - izključitev prednostne pravice do novih delnic
Možnost uveljavljanja prenizke ali celo nikakršne odpravnine kot ničnostni ali izpodbojni razlog zoper sklep skupščine o iztisnitvi manjšinskih delničarjev je v celoti izključena.
Namen glavnega delničarja, da pridobi tolikšen delež, ki mu bo omogočil iztisnitev manjšinjskih delničarjev, ni niti nezakonit niti v nasprotju z moralnimi in etičnimi načeli.
Sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki že po naravi stvari predstavlja izključitev prednostne pravice do novih delnic dotedanjih delničarjev po 337. členu ZGD-1.
Prednostna pravica delničarjev iz 337. člena ZGD-1 ni absolutna. Že iz zakonske zahteve, da je za njeno izključitev potrebna večina najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, je razvidno, da ima večinski delničar, ki je že pred dokapitalizacijo dosegal le nekaj manj kot 90 % udeležbo v osnovnem kapitalu družbe, velike možnosti doseči izključitev prednostne pravice ostalih delničarjev. Prav ima pritožba, da izključitev ne sme biti fraudulozna ali zlonamerna in da se morajo poleg formalnih spoštovati tudi materialne predpostavke za izključitev, skladno s katerimi je izključitev dopustna le, če je v interesu delniške družbe, če ustreza namenu, ki ga zasleduje in je sorazmerna v smislu prednosti za delniško družbo in slabosti za posamezne delničarje. A te predpostavke so v danem primeru izpolnjene, tožniki pa fraudoloznosti ali zlonamernosti glavnega delničarja niso izkazali.
ZDR-1 člen 75, 88, 88/6, 89, 89/1, 89/1-2, 94, 94/3, 108, 108/2, 108/2-1. ZPP člen 139, 139/6, 140, 144. ZPPreb člen 17a, 17a/1, 17a/1-1. ZZ člen 31, 54, 54/1. ZUJIK člen 33. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 80, 89.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - vročitev odpovedi - prenehanje mandata - direktor - prenehanje obstoja pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - spojitev družb - sprememba delodajalca
S spojitvijo muzeja A. z muzejem C. v toženo stranko (prevzemni javni zavod) in posledičnim prenehanjem obeh zavodov je tožniku z dnem njunega izbrisa iz sodnega registra po samem zakonu prenehal mandat direktorja kot poslovodnega organa zavoda. S prenehanjem pravne osebe namreč prenehajo tudi vsi njeni organi, saj so ti po naravi stvari vezani na njen obstoj. Gre za zakonsko posledico prenehanja pravne osebe in torej utemeljen razlog za (predčasno) prenehanje mandata. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, prenehanje mandata predstavlja razlog nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj tožnik, ki nima več statusno pravne funkcije direktorja, ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanje dela direktorja, zaradi česar ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delovno razmerje s poslovodno osebo je namreč neposredno povezano in odvisno od njene statusno pravne funkcije.
DZ člen 7, 73, 160, 160/1. ZNP-1 člen 96. ZPP člen 212.
ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo otrokove koristi - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom - odklanjanje stikov s strani otroka - ukinitev stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov - trajanje ukrepa - načelo najmilejšega ukrepa - spolna zloraba otroka - stiska otroka - neformalen razgovor z otrokom - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - primernost staršev - osebne lastnosti staršev - alkoholizem - odločanje po uradni dolžnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - obrazloženost pritožbe
Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane odločbe na drugi strani. Predmetna pritožba tem kriterijem v veliki meri ne zadosti, temveč le ponavlja ugovore, ki jih je nasprotni udeleženec navajal že med postopkom na prvi stopnji in na katere je sodišče prve stopnje tudi odgovorilo.
V skladu s 96. členom ZNP-1 ima otrok, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, pravico oziroma možnost, da izrazi svoje mnenje, kar lahko stori v neformalnem razgovoru na CSD in/ali sodišču. Vendar pa je pravica do izražanja mnenja (pogojno bi lahko govorili tudi o pravici do neformalnega razgovora z razpravljajočim sodnikom) predvsem pravica otroka. Ne gre za dokaz v smislu določb 212. člena ZPP, ki bi ga za dokazovanje dejstev v svojo korist lahko predlagali starši kot stranke postopka.
Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo načelo sorazmernosti oziroma načelo najmilejšega ukrepa - glede na z zadostno stopnjo verjetnosti ugotovljeno spolno zlorabo je izrečeni ukrep še najmilejši.
Ukrep iz 73. člena DZ je ukrep trajnejšega značaja, torej velja načeloma neomejeno (do polnoletnosti otroka), vendar pa lahko glede na prvi odstavek 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj.
ZPP člen 108, 108/5. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 73, 73/1.
zavrženje tožbe - prevod pisanj - uradni jezik sodišča - laična vloga - vloga, sposobna za obravnavanje - brezplačna pravna pomoč - razveljavitev prvostopenjske odločbe
Zgolj zaradi dejstva, da ob prevedenih prilogah, ni bila prevedena tudi laična tožba, ni mogoče zaključiti, da tožnik ni ravnal skladno z napotilom sodišča. Po vpogledu v laično tožbo je mogoče ugotoviti, da je tudi tožba tožnika sestavljena v jeziku, ki je v uradni rabi pred sodiščem.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 228.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - goljufija - direktni naklep - prikrivanje - vrednost poslovnega deleža - sodna razveza - reintegracija
Na podlagi ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožniku ni mogoče očitati zavedanja o morebitni nezakonitosti poslovanja družbe A. d. o. o., zato tudi ne lažnega prikazovanja ključnih podatkov glede dovoljenj za obratovanje družbe A. d. o. o., in s tem zavajanja toženke pri sklepanju pogodbe o odkupu poslovnega deleža B. B. z namenom pridobiti premoženjsko korist.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00074160
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2.
razlika v plači - stalna pripravljenost - neposredna uporaba direktive - straža - varovanje državne meje - sodba presenečenja
Ker je v postopku toženka zatrjevala, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal delovne naloge, ki so zaradi svoje posebne narave izključene s področja uporabe Direktive 2003/88/ES, je v zvezi s temi trditvami sama nosila dokazno breme. Za presojo, ali je podana izjema, je bistvena dejavnost, v okviru katere je bila tožniku odrejena pripravljenost; kriteriji za opredelitev izjeme od uporabe Direktive 2003/88/ES pa se uporabljajo za vse dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila ta odrejena, torej tako za varovanje meje kot za stražo.
Toženka ni uspela dokazati nobene izjeme, ki bi naloge v zvezi z varovanjem državne meje ter straže izključila s področja uporabe te direktive, prav tako ne gre za sodbo presenečenja. Tudi če bi sodišče prve stopnje zmotno porazdelilo dokazno breme (pa ga ni), to ne bi privedlo do sodbe presenečenja (o kateri je mogoče govoriti le, kadar sodišče uporabi pravno podlago, na katero se nobena od strank ni sklicevala).
agrarna skupnost - vračanje premoženjskih pravic - dodatni sklep o dedovanju - skupna lastnina dedičev - odstop dednega deleža
ZPVAS v 8. členu določa, da se po tem vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zato zanje izvede dedovanje po ZD. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je v njem upoštevano, da so F. C., G. C. in H. H. odstopili svoje dedne deleže pritožniku. Tudi iz velikosti dednega deleža, ki mu je bil prisojen, je vidno, da je ta temu ustrezno večji.
ZODPol člen 67, 88. ZJU člen 24, 25. DZ člen 138. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
dodelitev službenega stanovanja - uporaba kriterijev
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da Notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev za dodelitev službenih stanovanj Ministrstva za notranje zadeve za leto 2022 ni bil pripravljen v skladu s Pravilnikom o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije, ker se razpis sklicuje na dodatni pogoj primernosti stanovanja, čeprav Pravilnik tega kriterija ne določa kot relevantnega za dodelitev službenega stanovanja.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je toženka pri dodeljevanju stanovanja, za katerega se je potegoval tožnik, uporabila kriterij, ki ga ne bi smela upoštevati. Ker je imel tožnik na prednostnem vrstnem redu večje število točk od izbrane prosilke, je ustrezno štelo, da bi moral imeti pri dodelitvi stanovanja prednost pred njo.
ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ocena delovne uspešnosti - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Predmet tožbenega zahtevka je ocena redne delovne uspešnosti. O tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, glede na pravila o sestavi sodišča prve stopnje pa bi moral odločiti senat. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Sodišče prve stopnje je štelo, da se tožnica o zatrjevanem motilnem dejanju ni seznanila šele ob nameravanem vstopu v stanovanje 14. 9. 2023, temveč ji je moralo biti to dejstvo znano že prej. Kdaj prej (pred datumom 14. 9. 2023) in zakaj je tožba, ki je bila vložena 20. 9. 2023, prepozna, ni obrazložilo. Izpodbijani sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sploh pa je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da vprašanje (ne)pravočasnosti motenjske tožbe za toženca niti ni bilo sporno. Neobstoju tožničine terjatve je ugovarjal iz drugih razlogov, predvsem s trditvami, da ključavnice ni zamenjal in da tožnica s ključem razpolaga.
Dolžnik ne navaja, da bi v roku za plačilo sodne takse za ugovor predlagal oprostitev plačila oziroma odlog plačila sodne takse. Ker tega ni storil in tudi ni plačal sodne takse, je z iztekom roka nastopila zakonska fikcija, da je ugovor umaknil. Pritožbeni razlog, da ni pravočasno plačal sodne takse, ker je imel račun blokiran, je sedaj prepozen.