Neizročitev seznama etažnih lastnikov, na katero se tožeča stranka sklicuje, ne pomeni spremembe pravne narave pogodb na način, da jih je namesto v imenu in za račun etažnih lastnikov upravnik sklenil v svojem imenu in za svoj račun.
nepremoženjska škoda - padec po stopnicah - stopnice kot nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Prvostopenjsko sodišče tako pravilno zaključuje, da v obravnavanem primeru odgovornosti toženke ni mogoče presojati v okviru objektivne odgovornosti, saj tudi v primeru, ko je na stopnišču večje število otrok, hoje po konkretnih stopnicah ni mogoče označiti za tako nevarne, da bi iz njih izvirala večja škodna nevarnost za okolico in bi bila podana odgovornost ne glede na krivdo. Tudi takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari je posledica protipravnega ravnanja in je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
V skladu z določilom drugega odstavka 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik stranke, o čemer odloči sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor znižanja plačila - odločanje po prostem preudarku - prosti preudarek - trditvena podlaga - založitev predujma za stroške izvedenca
Sodišče prve stopnje v trditvah in dokazih tožene stranke ni imelo nikakršne opore za uporabo prostega preudarka, na podlagi katerega bi lahko matematično izračunalo znižanje kupnine. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku namreč ne pomeni, da so stranke proste obveznosti navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore, saj prosti preudarek ne more nadomestiti dolžnosti strank pri zbiranju procesnega gradiva.
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna ureditev stikov - začasna odredba po uradni dolžnosti - izkazana ogroženost otroka - neizkazanost pogoja - izjemnost ukrepa - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Eden od ukrepov za varstvo koristi otroka je tudi začasna odredba, katere izdajo je predlagala nasprotna udeleženka. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Pogoj za izdajo začasne odredbe pa je verjetna izkazanost, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Po citiranem določilu in po določilu 106. člena ZNP-1 lahko sodišče med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
Pravica do stikov ni le pravica staršev, ampak predvsem pravica otrok, da imajo redne stike z obema staršema, v obravnavanem primeru tudi z odsotnim staršem, še posebej zato, ker so ti stiki že sicer okrnjeni zaradi življenja predlagatelja v tujini in konfliktnega odnosa predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki se nista sposobna dogovarjati in delovati v korist otrok.
V obravnavanem primeru ne gre za to, da brez stikov predlagatelju ne bi nastala nikakršna škoda, temveč za to, da je zaradi odsotnosti stikov ogrožen dolgoročen zdrav razvoj otrok.
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - rok trajanja časovno omejenega ukrepa
V tretjem odstavku člena 502. b ZKP sta namreč določena maksimalna roka, ki ju sodišče lahko določi v enem sklepu in sicer v predkazenskem postopku in po izdaji sklepa o uvedbi preiskave največ tri mesece, po vložitvi obtožnice pa največ šest mesecev. Absolutni roki za trajanje tega ukrepa v predkazenskem postopku in v posameznih fazah kazenskega postopka pa, kot je bilo že pojasnjeno, so določeni v četrtem odstavku člena 502.b ZKP in sicer je najdaljši možni rok trajanja začasnega zavarovanja v predkazenskem postopku eno leto, v preiskavi dve leti, po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje pa skupaj trajanje tega začasnega ukrepa ne sme presegati treh let, kar je prvostopno sodišče tudi ustrezno pojasnilo, zato je pritožbeni očitek o kršitvi četrtega odstavka člena 502.b ZKP neutemeljen.
Ko pritožnik izpostavlja, da naj bi sodišče prve stopnje v škodo obdolženca odstopilo od načela neposrednosti in krnilo obdolženčevo pravico do izvajanja razbremenilnih dokazov, spregleda, da vendarle gre za mladoletnega oškodovanca in pri tovrstnih žrtvah kaznivih dejanj so že v procesni zakon vnesene posebne varovalke, ki dodatno ščitijo mladoletne oškodovance v zvezi z njihovo udeležbo bodisi v predkazenskih ali kazenskih postopkih (npr. določbe 65. člena ZKP). Slednje pomeni, da je v takšnih primerih procesno načelo neposrednosti omejeno z varovanjem koristi mladoletnih oškodovancev, ki jih je treba zavarovati pred podoživljanjem travmatičnih situacij. S takšno odločitvijo prvega sodišča pa v obravnavanem primeru nikakor ni bilo prizadeto načelo iskanja materialne resnice, saj je bil kot že rečeno mladoletnik temeljito zaslišan v navzočnosti obdolženca in njegovega zagovornika na glavni obravnavi 3. 4. 2019.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - pogoji za izrek sankcije - trajanje prepovedi
Iz povzetega osmega odstavka 22. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitev, da storilec izpolnjuje pogoje za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, nima možnosti določanja trajanja te prepovedi, saj je ta predpisana v določenem trajanju enega leta.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - predlog za odpust obveznosti - pogoji za začetek postopka - ovire za odpust obveznosti - presoja po uradni dolžnosti - vestnost in poštenost - domneva - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - kontradiktornost postopka - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - pravica do pritožbe
Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da v tej zadevi še ni bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in (tudi zato) zoper njega še ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo tudi, ali je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. V tej fazi odločanja bi lahko po uradni dolžnosti presojalo le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in bi zato bilo potrebno zavrniti predlog za odpust obveznosti.
ZZZDR člen 4, 113, 116, 116/1, 124. DZ člen 6, 6/1, 136, 136/1, 151, 176, 176/1, 185. ZNP-1 člen 93, 96, 96/1.
odvzem roditeljske pravice - roditeljska pravica - starševska skrb - bolezensko stanje - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti - preživninska obveznost otrok do staršev - postopek za varstvo koristi otroka
Nepomembna je okoliščina, ali je morala predlagateljica pridobiti soglasje nasprotnega udeleženca v smislu 113. člena ZZZDR (151. člen DZ) oziroma iskati pomoč pristojnega centra za socialno delo, če sporazum z nasprotnim udeležencem ni (ne bi) bil možen, saj to v ničemer ne vpliva na presojo o utemeljenosti odvzema roditeljske pravice (starševske skrbi).
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko teže poškodb oškodovanca ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine, saj v primeru, da je zakonodajalec kakšno okoliščino že upošteval kot zakonski znak kaznivega dejanja, sodišče take okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne, razen, če to opravičuje večja intenzivnost take okoliščine. Pravilno je ravnalo tudi, ko teže kršitve drugega odstavka 58. člena ZPrCP ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine. Tako kot nastanek hude telesne poškodbe, tudi kršitev pravila cestnega prometa pomeni izpolnjenost zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja in omenjenega dejstva ni dopustno še dodatno upoštevati oz. vrednotiti kot obteževalne okoliščine. Prekršeno pravilo cestnega prometa, neodvisno od predpisane globe, pa po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni takšne intenzitete, da bi kršitev pomenila znatno večjo težo kaznivega dejanja.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi po zpnd - fizično nasilje
Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
ZRev-2 člen 39, 39/2, 39/2-1, 52.. ZDR-1 člen 39, 90, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna prepoved - nadurno delo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica ni dokazala, da je direktorico v maju 2018 obvestila o nameravani ustanovitvi svoje revizijske družbe in ker tožnica obenem ni niti trdila, da bi toženo stranko ob drugi priliki obvestila o ustanovitvi te družbe oziroma da bi pridobila soglasje Partnerja za etiko in neodvisnost in Partnerja za obvladovanje tveganja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica opustila svojo dolžnost obveščanja tožene stranke iz Priročnika in ZRev-2. Ker prvi odstavek 52. člena ZRev-2 zahteva poročanje o že pridobljenih deležih, Priročnik pa pridobitev predhodnega pisnega soglasja Partnerja za etiko in neodvisnost in Partnerja za obvladovanje tveganja, teh obveznosti pa tožnica ni zagotovo izpolnila, bi bila kršitev podana, čeprav bi tožnica dokazala, da je v maju 2018 direktorico tožene stranke na sestanku obvestila o nameri ustanovitve svoje družbe.
ZPP člen 11, 185, 185/1, 185/5.. ZS člen 83a, 83a/1.
sprememba tožbe
Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glavno vodilo pri presoji, kdaj je „to smotrno“, je načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), ki zahteva, da se, kadar je le mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo ter tako omogoči dokončna rešitev spora.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da se je rok za popravo tožbe iztekel že dne 12. 2. 2020 in je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zavrglo. Takšna odločitev ni pravilna, saj ni mogoče šteti, da je rok za popravo tožbe, določen v sklepu z dne 19. 12. 2019, začel teči, takrat ko je tožnik prejel odločbo Bpp, katera je glede na kasnejši dopis sodišča prve stopnje temeljila na napačnih podatkih. Ta rok bi lahko začel teči šele od prejema dopisa z dne 13. 2. 2020, s katerim so bili za odločanje o prošnji za pridobitev brezplačne pravne pomoči upoštevani pravilni podatki.
Celotno zapuščinsko premoženje je dedovala zapustnikova vdova na podlagi sodne oporoke, katere veljavnost ni sporna.
Ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZD bi zapustnikovemu bratu nujni delež pripadal le, če bi trdil in izkazal, da je trajno nezmožen za delo in nima potrebnih sredstev za življenje. Ker takih trditev (in dokazov zanje) v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni ponudil, je odločitev sodišča prve stopnje, ki njegovi zahtevi za nujni delež ni sledilo in je za dedinjo celotnega zapuščinskega premoženja razglasilo zapustnikovo vdovo, pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
VSM00071908
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/1-3, 74/1-4, 74/1-5.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - mladoletna oseba - prostorska zasedenost - pravice varovancev zavoda
Odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje - namestitev nasprotnega udeleženca v prenapolnjen SVZ - posega v človekove pravice nasprotnega udeleženca pa tudi preostalih varovancev oddelka. V zavod se namešča oseba agresivna do sebe in drugih. Namestitev dodatnih oseb v prezaseden SVZ ni sprejemljiva tudi z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16, 20, 20/1, 20/4.
plača - dodatki k plači - položajni dodatek - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini - določitev območja - misija
Položajni dodatek pripada javnemu uslužbencu za čas dela v tujini, ko opravlja naloge vodenja ali poveljevanja, in sicer vodji predstavništva in začasnemu odpravniku poslov med celodnevno odsotnostjo vodje predstavništva (1. stavek prvega odstavka 20. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini - Uredba). Po toženčevem pravilniku sta kot korelat delovnih mest vodje predstavništva in začasnega odpravnika poslov v sodelovanju v mednarodni civilni misiji, ki sta določeni v Uredbi, s strani ministrstva določeni delovni mesti vodje kontingenta in osebe, ki vodjo kontingenta nadomešča. Tožnik v kritičnem času ni zasedal delovnega mesta, ki bi po predpisih upravičevalo pravico do položajnega dodatka. Do položajnega dodatka ni upravičen, saj Uredba izrecno določa upravičence do položajnega dodatka, samo sodišče pa za posamezne dolžnosti dodatka ne more določiti. V sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija (ki ni navedena v 20. členu Uredbe) primerljiva s funkcijami, za katere Uredba določa dodatek za položaj, ter na tej podlagi uveljavljati izplačila dodatka. Takšno stališče potrjuje tudi sodba Vrhovnega sodišča.
V skladu s 16. členom Uredbe dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le, če je območje, na katerega je napoten, s strani ministra določeno kot območje s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela. Takšna določitev območja oziroma ugotovitev, da so na določenem območju življenjske razmere in okoliščine dela takšne, da opravičujejo priznanje dodatka na podlagi 16. člena Uredbe, je (izključno) v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036572
KZ-1 člen 56, 57, 58, 71, 134a. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 8, 8/4, 44. ZKP člen 19, 39, 39/1, 39/1-6, 39/2, 39/2-2, 42, 42/4, 57, 57/1, 57/3, 57/4, 60, 60/2, 60/4, 242, 357, 371, 371/1, 371/1-5, 372, 372-3, 378, 378/1, 394, 394/1, 442, 442/1, 445. URS člen 23.
kaznivo dejanje zalezovanja - pogojna obsodba - videz nepristranskosti sodišča - varnostni ukrep - prepoved približevanja - sposobnost za sodelovanje na glavni obravnavi - izvedensko mnenje - zloraba pravic v postopku - predlog za kazenski pregon - javna seja - zahteva za izločitev sodnika - nepristransko sojenje - nestrinjanje z vodenjem postopka - procesno vodstvo glavne obravnave - predlog za prenos krajevne pristojnosti - Sodni red - umik predloga za pregon - izključitev kazenskega pregona - zahteva za izločitev dokazov - ovadba oškodovanca - zakonitost odredbe - prepoznava oseb po fotografijah - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Nepristranskost sodišča je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (na primer po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po njenem zunanjem izrazu, namreč, kako lahko vprašanje razmerja pristranskosti oziroma nepristranskosti razumejo stranke v konkretnem postopku.
Za razliko od prej veljavnega Sodnega reda, trenutno veljavni Sodni red izrecno določa, kje sedi obdolženec. Tako ni nobenega dvoma, da je njegovo mesto na sodnikovi desni strani. Zgolj izjemoma, kadar sodnik določi drugače, lahko obdolženec sedi drugje.
Vprašanje, ali je obdolženec sposoben sodelovati na glavni obravnavi, je torej predmet presoje sodišča, ne pa obdolženčeve osebne odločitve.
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
Zlorabo postopkovnih pravic v zvezi s podajanjem predlogov za prenos krajevne pristojnosti je mogoče obravnavati enako kot zlorabo pravic v zvezi z zahtevami za izločitev sodnika. Prek analogne uporabe določbe petega odstavka 42. člena ZKP je zato mogoče zavreči tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki predstavlja zlorabo postopkovnih pravic. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno predložiti predloga za prenos krajevne pristojnosti sodišču, ki bi o predlogu sicer odločalo, ko je ugotovilo, da gre za ponavljanje razlogov, ki so že bili podani in da je predlog podan z namenom zavlačevanja postopka.
Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Ta izjava je lahko ustna ali pisna, zakon obličnosti ne predpisuje, pomembno je, da je volja izražena jasno in nedvoumno. Zakon tudi za umik predloga za pregon posebne obličnosti ne predpisuje, vendar pa mora biti procesna izjava o umiku predloga za pregon izrecna, nedvoumna in brezpogojna ter zanjo ni potrebno obdolženčevo soglasje. Oškodovanec mora biti v takšnem psihičnem stanju, da je sposoben razumeti pomen izjave o umiku predloga za pregon in izjava volje ne sme biti posledica vpliva sile, grožnje ali drugega nedovoljenega sredstva, sicer gre za pravno neveljaven umik.
Oškodovanec izgubi pravico, da po podanem pravnem pouku ponovno vloži predlog za pregon za dejanje (iste historične dogodke), za katere je že podal umik.
Zbrani do umika predloga za pregon sami po sebi niso nezakoniti in za njihovo izločitev v določbi 83. člena ZKP ni zakonske podlage, vendarle so sankcionirani s prepovedjo uporabe - na njih sodišče ne sme opirati svoje odločbe. Če sodišče to prepoved krši, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).
Poziv policije k ravnanju (dati ali ne dati dovoljenje za pregled) ne pomeni nedovoljenega vpliva na voljo obdolženca, ki bi pomenila negativen poseg v obdolženčevo pravico do zasebnosti V nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče šteti nobene izjave ali dejanja za prostovoljnega.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
V zadevi, kot je predmetna gre za tako imenovane regulacijske začasne odredbe, katerih namen je začasna ureditev spornega razmerja. Regulacijske začasne odredbe pa so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda. Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu, to je v okviru ugotavljanja začasne zadržanosti od dela, torej v zvezi z opravljanjem dela in predvsem zdravstvenega stanja, kot bistvenega razloga za zadržanost od dela. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.