ZIL-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 34/2, 36, 111, 113, 113-a. ZGas člen 8, 8/1, 8/1-4, 31, 31/2. ZGZH člen 8. ZPP člen 212.
model - ničnost - ničnost modela - videz izdelka - nov videz izdelka - seznanjen uporabnik - trditveno in dokazno breme stranke - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme
Če bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju izgleda registriranega modela izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki treba priznati interes za uveljavljanje ničnosti spornih izdelkov, ki jih varuje registriran model.
Sodišče je štelo kot preveč skopo trditveno podlago, da je tožena stranka opozorila le na število gumbov na suknjiču, širino kroja hlač, trak nad plastičnim ščitkom. Glede opisanih razlik je sodišče ocenilo, da model ni niti nov niti videzu celotne uniforme ali pa posameznem izdelku ne dajejo individualne narave.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi pojem seznanjenega uporabnika, ki ga je opredelilo poleg poklicnih gasilcev tudi kot tistega, ki se udeležuje srečanj gasilcev ob raznih prireditvah.
8. člen ZGZH ščiti tudi sestavne dele zastave, ki se je ne sme zavarovati ali uporabljati med drugim kot model.
Značka, ki v dominantnem delu, razen ščita predstavlja podobo gasilske čelade s plamenico in barvno kombinacijo rdeče, modre in bele pa je bil javnosti v obliki identične gasilske čelade in plamenice (ki je vseboval še zlato barvo, ki poudari čelado s plamenico) znan že od leta 1995, to je pred prijavo modela 13. 1. 2003. Opisana gasilska čelada je grb tožeče stranke iz leta 1995, ki ima poseben javni pomen, ki ga je pridobil s posebnim javnim statusom tožeče stranke s spremembo ZGas iz leta 2000, torej pred registracijo značke kot modela tožene stranke.
ZFPPIPP člen 341, 346, 346/1, 346/1-3, 346/2, 346/2-1.
stečajni postopek - sklep o prodaji - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - soglasje stečajnega sodišča
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom o prodaji.
Kupec in cena v primeru prodaje rabljene opreme ali stroja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, nista predmet sklepa o prodaji.
Ker se 341. člen ZFPPIPP v skladu z drugim odstavkom 346. člena ZFPPIPP ne uporablja, pomeni da v primeru odločitve sodišča o prodaji premoženja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, z neposredno pogodbo, upravitelj s kupcem sklene prodajno pogodbo, za katero ne potrebuje soglasja sodišča.
vsebina izvršilnega naslova - višina terjatve - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je dolžnica višino terjatve izpodbijala z dejstvi, nastalimi pred izdajo izvršilnega naslova, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da dolžnica ni nasprotovala vsebini izvršilnega naslova. Z navedbami o nepravilnem knjiženju upnika je namreč izpodbijala materialnopravno zakonitost izvršilnega naslova, ki je lahko ponovno presojana le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, vloženimi zoper izvršilni naslov, nikakor pa ne v izvršilnem postopku, kot je dolžnico pravilno poučilo sodišče prve stopnje.
Skrajšani firmi dveh pravnih oseb, ki sta obe imeli sedež na istem naslovu (Ulica 7, L.), sta bili zelo podobni. Pri izredni podobnosti obeh skrajšanih firm je lahko skrbna tožena stranka vnaprej računala z nevarnostjo napake, ki bi nastala zaradi zamenjave obeh firm pri sortiranju pošte. Te nevarnosti se je tožena stranka po lastnih trditvah celo zavedala.
V členu 1.6 predpogodbe je bilo določeno, da je predpogodba razdrta brez obveznosti prodajalca do kupca, če kupec v 6 mesecih od podpisa predpogodbe ne sklene predpogodb za v členu 1.5 navedena zemljišča. V členu 1.6 določeni razvezni pogodbeni pogoj je bil nemogoč, ker ga je bilo iz pravnih razlogov nemogoče uresničiti. Kot takšen se je štel za neobstoječega (drugi odstavek 60. člena OZ).
Za primer odstopa tožene stranke od predpogodbe sta stranki sami določili pravno posledico v členu 5.4 predpogodbe. Ta je bila zgolj v povrnitvi stroškov tožeče stranke, kar ustreza povrnitvi negativnega pogodbenega interesa. S predpogodbo je tožeča stranka pristala na takšno pravno posledico, in ji kaj drugega ne gre. Tožeča stranka že zato ni mogla zahtevati povrnitve obogatitve na temelju prvega in tretjega odstavka 190. člena OZ. Ni utemeljeno njeno mnenje v odgovoru na pritožbo, da se uveljavljanju svojega zahtevka na tem temelju ni odpovedala. Mnenje tožeče stranke bi pomenilo, da bi lahko prosto izbirala med pravnimi temelji ne glede na drugačen pogodbeni dogovor.
ZGD-1 člen 221, 298, 307, 390, 395, 395/1-2. ZPP člen 189, 189/3, 350, 350/2.
visečnost pravde (litispendenca) - neveljavnost sklepov skupščine delniške družbe - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - protipravnost - sklic skupščine - razširitev dnevnega reda skupščine - glasovalna pravica - načelo enakega položaja delničarjev - pavšalni pritožbeni očitki - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Pritožbeno sodišče preizkuša izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov. Ti pa morajo biti podani tako, da so za pritožbeno sodišče razumljivi in dovolj opredeljeni. Če pritožba ni takšna, opravi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti zgolj omejen preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Delničarju, ki je predlagatelj razširjenega dnevnega reda ali dajalec nasprotnega predloga, ni mogoče odreči pravice do predlaganja razširitve dnevnega reda in postavitve nasprotnega predloga. Takšno pravico namreč ima po 298. členu ZGD-1. Dajanje predlogov za sprejemanje sklepov na skupščini je ena temeljnih pravic vsakega delničarja. Za zožitev te pravice ni nobene opore v ZGD-1 samem, če gre za povezane osebe, niti ni nobenega vsebinskega razloga.
predlog za oprostitev sodne takse - dokazno breme o obstoju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Tudi če tožena stranka svoje dejavnosti ne more več opravljati, to ne pomeni nujno, da nima ustreznih sredstev za vodenje postopkov oziroma za plačilo sodne takse.
Postopek insolventnosti sam po sebi ne more pomeniti, da je stranka, ki je v takem postopku že zaradi tega dejstva oproščena plačila sodne takse oziroma da je njen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse že samo iz tega razloga utemeljen. Postopek insolventnosti in obveznost plačila sodne takse se ne izključujeta.
Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti.
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ni zmogla svojega dokaznega bremena, da je drugo tožena stranka zakonitemu zastopniku družbe M. d. o. o. pred potekom tri letnega zastaralnega roka zatrjevala, da je zastaralni rok 5 let. Zato v tem delu ni podana kršitev poslovne obveznosti drugo tožene stranke, ki bi imela znake protipravnega ravnanja.
Ker je imel zakoniti zastopnik družbe M. d. o. o. pravočasno na voljo vse pravno odločilne informacije ter pripravljeno tožbo, je tako mogoče odgovornost za zamudo roka za vložitev tožbe pripisati le njemu. Odločitev o vložitvi tožbe na sodišče je v sferi poslovodje družbe.
delniška družba - skupščina delniške družbe - predsednik skupščine delniške družbe - sklic skupščine - kršitev pravice do obveščenosti - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička
Glede na dejstvo, da je v konkretnem primeru imenovanje predsednika s statutom prepuščeno upravi družbe, da se med njima nato vzpostavi na tem sklepu uprave korporacijskopravno razmerje, je zahteva po objektivni nepristranskosti pretirana.
Dolžnost dati podatke ni absolutna, omejitve so vezane na dva pogoja, in sicer: da gre za podatke o zadevah družbe, ki so potrebni za presojo točk dnevnega reda ter da ne gre za katerega od razlogov, zaradi katerih poslovodstvu delničarju ni treba dati podatkov.
Tožeča stranka je v zvezi z bilančnim dobičkom in njegovo uporabo v postopku ves čas trdila, da prav zaradi kršenja pravice do obveščenosti ni mogla samostojno preveriti ali je izkazani bilančni dobiček sploh pravilen oziroma ali je višina bilančnega dobička izkazana pravilno. A je nato ne glede na slednje na sami skupščini oblikovala in podala nasprotni predlog, da se bilančni dobiček deli v višjem znesku kot ga je predlagala uprava. Navedeno pomeni le, da je tožeča stranka svojo voljo in svojo odločitev dejansko lahko oblikovala, kljub temu, da to v svojih trditvah vztrajno zanika. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se pravzaprav ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja sodišče ne more nuditi sodnega varstva. Namen pravice do obveščenosti je namreč, da se posameznemu delničarju zagotovijo tiste informacije, ki jih potrebuje za učinkovito uresničevanje svojih članskih pravic, ki so povezane s skupščino.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. OZ člen 378.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil kršitev oziroma kršitve, ki se mu očitajo v pisnem opozorilu. Ne glede na to, da iz anonimnega pisma izhaja tudi pripomba zaposlenega v zvezi z zagotavljanjem delovne obleke oziroma opreme (pri čemer ni nepomembno, da so v njem v ospredju drugi očitki, ki so naslovljeni na toženo stranko kot delodajalca, saj gre za vprašanji organizacije dela in kadrovske podhranjenosti), glede na njeno vsebino ni mogoč zaključek, da tožnik komu izmed zaposlenih ni zagotovil osebne varovalne opreme, ko je ta zanjo zaprosil.
Ker tožena stranka ni dokazala očitkov iz pisnega opozorila pred odpovedjo niti očitkov iz drugega pisnega opozorila, ni izpolnjen pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Dolžnikov lastni dohodek znaša 914,52 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik že po dohodkovnem merilu presega cenzus, ki znaša 804,36 EUR, hkrati pa mu s plačilom nizkega zneska sodne takse za ugovor, ki znaša 55,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
ZFPPIPP člen 64, 396, 396/4. ZIZ člen 15, 55, 55/2.
izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ugovor o prerekanju terjatve
S sklepom o končanju postopka osebnega stečaja je bilo dolžniku naloženo plačilo terjatve, ki jo upnik uveljavlja v tem izvršilnem postopku. Kot imetnik terjatve je v seznamu neplačanih priznanih terjatev, ki je sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, označen prav upnik tega postopka. Da upnik ni upravičenec iz obligacijskega razmerja oziroma da dolžnik ni zavezanec za plačilo terjatve, bi moral pritožnik uspešno uveljavljati v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, tj. z ugovorom insolventnega dolžnika o prerekanju terjatev.
Priprava in izvedba skupščine, na kateri se obravnava izključitev manjšinskih delničarjev, je res urejena v 386. členu ZGD-1, vendar to ne pomeni, da gre za specialno določbo v razmerju do 305. člena ZGD-1 in da je zaradi tega izključena pravica delničarjev do informiranosti po splošni ureditvi.
V predmetni zadevi ni sporno, katera vprašanja so predlagatelji postavili in kakšne odgovore so prejeli. Zgolj dejstvo, da po prejemu odgovorov niso še enkrat ponovili vprašanj, ne vpliva na njihov položaj v tem nepravdnem postopku. To pa seveda ne pomeni, da lahko predlagatelji v predlogu po 306. členu ZGD-1 vprašanja, ki so jih postavili na skupščini, širijo in dodatno pojasnjujejo, kam so z njimi merili. Predmet odločanja v nepravdnem postopku so samo vprašanja, ki jih je delničar postavil že na skupščini.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - dopustnost pritožbe - smiselna uporaba določb - kršitev pravice do pravnega sredstva - prepozna pritožba
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča o dopustnosti pritožbe zoper sklep o prodaji le upnikom stečajnega dolžnika, ne pa tudi dolžniku, s sklicevanjem na prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče RS se je namreč že v odločbi Up-949/12 z dne 10. 10. 2013 opredelilo do smiselne uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki velja za stečajni postopek nad pravno osebo. Neprimernost smiselneuporabe navedene določbe tudi v postopku osebnega stečaja je temeljilo na ugotovitvi, da ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe, da je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja in da je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika, ne pa stečajnemu dolžniku v stečajnem postopku nad pravno osebo, saj ta ni stranka tega postopka. Zapoved smiselne uporabe kot urejevano načelo in pomembno pravnotehnično sredstvo urejanja družbenih razmerij pa predpostavlja, da sta si urejeni in neurejeni položaj v bistvenem podobna. Če pa si primerjana položaja nista v bistvenem podobna, pravnega pravila, ki ureja določen položaj, ni mogoče uporabiti za drug (neurejen) položaj, saj takšna uporaba pravila ne bi bila smiselna. Uporaba pravila prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki izključuje pritožbo stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji tudi v postopku osebnega stečaja, je zato po stališču Ustavnega sodišča kršitev pritožničine pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - nepravilna odmera sodne takse
Ob pritožbeno nespornem dejstvu, da je bila dolžnica s plačilnim nalogom pozvana na plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 55,00 EUR, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen, saj je bila sodna taksa pravilno odmerjena.
uvedba postopka zaradi insolventnosti - predhodni postopek zaradi insolventnosti - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - samostojni podjetnik - nepopoln predlog - poziv sodišča na dopolnitev predloga - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje predloga - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - bilanca stanja - identifikacijski podatki upnika - matična številka pravnega subjekta - ocenjena likvidacijska vrednost - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načrt finančnega prestrukturiranja - insolventnost dolžnika
Da bi sodišče predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju: PPP) sploh lahko obravnavalo, mora biti popoln, kar pomeni, da mora jasno in nedvoumno vsebovati vse tiste podatke in listine, ki jih zakon določa in so našteti v prvem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Namen predložitve zakonsko predpisanih listin, kar vključuje tudi popolnost listin iz drugega odstavka 141. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 142. člena ZFPPIPP je v tem, da se upnikom omogoči, da ob upoštevanju razgrnjenega premoženjskega stanja dolžnika in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani PPP.
Matična številka je enolična identifikacija vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec registra in se ne spreminja, med tem kot se ostali podatki pri pravni osebi lahko spreminjajo. Navedba matične številke je nujna zato, da ne prihaja pri pravnih osebah do zamenljivosti.
Ni dovolj, da so dejstva in okoliščine razvidni iz podatkov sodnega spisa, temveč morajo biti posebej opredeljeni in razvidni iz posebnega opisa dejstev in okoliščin, ki je sestavni del načrta finančnega prestrukturiranja. Ni namreč na sodišču in upnikih, da po sodnem spisu sami iščejo podatke, relevantne za odločanje o predlagani PPP, temveč je na predlagatelju dolžnost, da jih strne v formalen opis, kot to določa 1. točka prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP in s tem zagotovi popolnost predloga, iz katerega naj bi izhajala tudi njegova utemeljenost.
predpostavke za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme stranke
Sodišče presoja izpolnjenost predpostavk za izdajo začasne odredbe na podlagi navedb, ki jih predlagatelj navede v predlogu za izdajo začasne odredbe (prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s 239. in 15. členom ZIZ).
odškodninski zahtevek - kršitev avtorske pravice - varovana avtorska dela - avtorsko delo - individualna stvaritev - računalniški program - računalniški program kot avtorsko delo - neupravičena uporaba avtorskega dela - nadomestilo za zakonito uporabo - prenos materialne avtorske pravice - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - višina civilne kazni - prepoved uporabe avtorskega dela
ZASP, ki v 5. členu primeroma našteva varovana avtorska dela, v 2. točki drugega odstavka tega člena izrecno omenja tudi računalniške programe. Med te sodijo programi v vsaki izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom za njihovo izdajo (prvi odstavek 111. člena ZASP). Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu računalniškega programa, varstva po tej podlagi ne uživajo (drugi odstavek 111. člena), lahko pa so predmet posebnega avtorskega varstva. Da je delo avtorsko pravno varovano, mora predstavljati individualno stvaritev, torej lastno intelektualno stvaritev avtorja.
Pri programiranju gre za zapis programske kode, ta pa je prepuščena programerju, ki izbira programski jezik in strukturo ukazov. Ker je enak učinek programa mogoče doseči na vrsto različnih načinov, na avtorju pa je, da pri tem izrazi svojo ustvarjalnost, je o avtorsko varovanem delu mogoče govoriti tudi, če je rezultat programa enak, kot že obstaja na tržišču, in se v tej smeri visoka stopnja individualnosti ne zahteva.
Po določilu drugega odstavka 21. člena ZASP je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel materialno avtorsko pravico. Ker v obravnavani zadevi do tega ni prišlo, toženka pa program uporablja, kar v pritožbi tudi izrecno priznava, je tožniku dolžna plačati ustrezen honorar.
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela ali primerkov svojega dela (prvi odstavek 21. člena ZASP). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik avtor www.si orodja, je pravilno ugodilo tudi prepovednemu zahtevku glede njegove uporabe.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ter preventivni namen civilne kazni (četrti odstavek 168. člena ZASP). Pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, da je sodišče prve stopnje civilno kazen v višini 5 % določilo prenizko, saj na ta način svojega namena ne dosega.
začasna odredba - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izrek ukrepa - ogroženost otroka - varstvo in vzgoja otroka - odvzem otroka
Sodišče in CSD morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka. Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen, ogroženost pa je podana, če je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda posledica storitve ali opustitve staršev.
URS člen 14. ZUstS člen 40. ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(2), 403, 403/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kršitev obveznosti
Dne 23. 4. 2020 je Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi U-I-512/18-10 ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, v kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona, v neskladju z Ustavo.
Kot izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, na katero so redna sodišča vezana, je Ustavno sodišče pritrdilo razlogom Višjega sodišča v Ljubljani glede neustavnosti ureditve, saj je s sprejeto zakonsko ureditvijo kršena človekova pravica do enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
Na navedene razloge Ustavnega sodišča so, kot že rečeno, redna sodišča vezana, saj v primeru ustavnosodne presoje predpisa pomenita izrek ustavne odločbe in njena obrazložitev celoto, zato ne veže le izrek, temveč vežejo tudi razlogi, vsebovani v obrazložitvi. Sodišča morajo zato, dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, odločiti v skladu z razlogi ugotovitvene odločbe. Glede na navedeno je višje sodišče moralo odločati v skladu s trenutno veljavno zakonodajo.
KZ-1 člen 187. DZ člen 160, 160/1, 162, 162/1, 162/1-1, 162/1-4, 163, 163/1, 163/3, 173, 173/1.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna ureditev stikov - izročitev osebnih dokumentov - omejitev starševske skrbi - omejitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - telefonski stiki z otrokom - največja otrokova korist - odtujenost otroka od matere - ogroženost otroka - interes otroka - spremstvo staršev - potrebnost izdaje začasne odredbe - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Ker nadzor nad izvajanjem stikov ni bil odrejen zaradi odtujenosti in potrebe po postopnem navezovanju, temveč da se prepreči možnost, da bi predlagateljica otroka s svojim ravnanjem ogrozila, in ker iz poročil CSD izhaja, da deček zaradi odtujitve od matere ne kaže prizadetosti, je trenutno določen obseg osebnih stikov v otrokovo največjo korist.