nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev ali poprava tožbe - zavrženje - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je s strani pritožnika dne 10. 10. 2019 vložena tožba nepopolna oziroma neprimerna za (vsebinsko) obravnavo, zaradi česar jo je (v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP) upravičeno zavrglo.
Pomislekov, ki bi vplivali na presojo o obstoju utemeljenega suma ne zbujajo niti pritožbene navedbe, da na kraju, ki je v lasti trgovine L., kjer bi naj bilo storjeno kaznivo dejanje, ni napisov o kamerah in snemanju, kar je pogoj za formalno pravno veljavo postopka. Gre za zatrjevanja o nezakonitosti pridobljenih dokazov, ki pa lahko na presojo o obstoju utemeljenega suma vplivajo le v primeru, če je dokaz bil pridobljen s tako hudo kršitvijo človekovih pravic, da je na prvi pogled očitno, da gre za nezakonit dokaz. Ker pa navedbe o odsotnosti opozorilnih napisov, da se na območju izvaja videonadzor, ostajajo zgolj na ravni trditev, bodo te navedbe prepuščene presoji v nadaljevanju postopka.
Prizadetost posameznikovega interesa je odprt pravni pojem, ki se zapolni z vsebino v vsakem konkretnem primeru posebej. Ugotovitev, da je bilo s spornim člankom poseženo v tožničino osebnostno sfero na tak način, da ima o sporni problematiki pravico podati svoje stališče, hkrati pomeni, da ji je toženec, kot odgovorni urednik medija, ki je sam izbral temo članka, dolžan omogočiti objavo popravka, s čemer pa še ne bo poseženo v čast in dobro ime medija, niti v pravico do svobode izražanja.
spor o varstvu, vzgoji in stikih - predlog upnika za izrek denarne kazni - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - sprememba stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna ukinitev stikov - največja korist otroka - ogroženost otroka - zavrnitev predloga
Glavni namen začasne odredbe z dne 14. 6. 2019 je zagotavljanje rednih in kontinuiranih stikov med mld. A. A. in tožencem. Denarna kazen pa je namenjena temu, da se kršitelja, ki se odločitve sodišča ne bi držal in bi (predvsem) preprečeval stike ali otroka s stika ne bi vrnil, z izrekom denarne kazni prisili k spoštovanju sprejete odločitve. Toženec tudi po oceni pritožbenega sodišča s tem, ko je tožnici predlagal zamenjavo dneva stika, ker je želel hčerko peljati na rojstni dan, ni ravnal v nasprotju z namenom začasne odredbe.
Prvostopenjsko sodišče je opravilo tehtanje med ogroženostjo hčerke v primeru začasne ukinitve stikov z očetom, in njeno ogroženostjo zaradi možnosti okužbe s korona virusom. Ugotovilo je, da toženec od 16. 3. 2020 dalje ni več opravljal del v gostinskem lokalu in da tudi tožnica ne živi v popolni izolaciji. K sprejeti odločitvi je pomembno vplivalo tudi mnenje sodne izvedenke klinične psihologije, ki je v zaslišanju 13. 2. 2020 zavzela jasno stališče, da trenutno ni čas za spreminjanje obsega stikov, ker bi to lahko vplivalo na že tako slabše psihično stanje deklice. Začasna ukinitev stikov bi bila za mld. hčerko obremenjujoča in ji ne bi bila v korist.
Dejstvo, da je sodišče prednostno obravnavalo tožničina predloga, ne pa še toženčevega, v katerem se zavzema za večji obseg stikov s hčerko, na izpodbijano odločitev nima vpliva. Takšno postopanje sodišča še ni razlog za nezakonitost oziroma nepravilnost sprejete odločitve.
URS člen 2, 42.. ZDLov-1 člen 65, 65/5.. ZDru-1 člen 2.. Zakon o kmetijskih zemljiščih (1979) člen 23.
pravica do združevanja - lovska družina - članstvo v lovski družini - sprejem v članstvo - pravila lovske družine - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo - kmetijska dejavnost
Pravica do prednostnega članstva v LD po petem odstavku 65. člena ZDLov-1 ni omejena zgolj na tiste osebe, ki jim dejavnost na kmetiji predstavlja glavni vir preživljanja (edino in glavno dejavnost v smislu 23. člena ZKZ). Namenjena je usklajevanju interesov vseh deležnikov v prostoru, saj se lov (upravljanje z divjadjo) izvaja na kmetijskih oziroma gozdnih površinah oseb, ki se s to dejavnostjo dejansko ukvarjajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi morala toženka upoštevati pravila (pogoje) za sprejem v članstvo, ki so veljali ob vložitvi tožnikove vloge (23. 6. 2017), ne pa pravila, ki so bila sprejeta šele na dan obravnavanja tožnikove vloge (28. 3. 2018), torej tik pred odločanjem o (ne)sprejemu v članstvo LD. Zgolj takšna interpretacija je skladna z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom pravne države (2. člen Ustave).
opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države
"Nevarnost za življenje in zdravje" je izkazana že s tem, ko obdolženec prevaža ljudi v nehumanih, nezdravih in smrtno nevarnih okoliščinah.
V obravnavanem konkretnem delu opisa je navedeno, da sta obtoženca s tem, ko sta osebe prevažala na način, da so med vožnjo morali stati in se niso imeli možnosti kam prijeti ter bili v zadušljivih razmerah, ogrozila njihovo zdravje in tudi življenje. Z navedenim je nazorno opisano, da so se osebe prevažale v neprimernih in izredno nevarnih razmerah, s tem pa je po presoji sodišča druge stopnje obravnavani zakonski znak povsem ustrezno konkretiziran, ker je izrecno opisano, da takšna vožnja že sama po sebi pomeni povzročitev nevarnosti za zdravje in življenje teh oseb. Prav zaradi opisanega načina prevažanja so bile osebe v vsakem trenutku med vožnjo že življenjsko ogrožene, še toliko bolj pa bi lahko bile, če bi prišlo do nenadnih prometnih situacij, kar bi se lahko povsem nepričakovano zgodilo kadarkoli med vožnjo.
delež zakonca na skupnem premoženju - uporabnina za nepremičnino - sklep o prekinitvi postopka
Zmotna so pritožbena izvajanja, da sodišče o zahtevku glede obstoja skupnega premoženja in višini deležev posamezne pravdne stranke ne bo odločalo, ker takšnega zahtevka tožena stranka ne more uveljaviti zgolj z ugovorom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035711
ZKP člen 358, 358-4, 394, 394/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - teža kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - nekaznovanost - sprememba sodbe - oprostilna sodba
Na obstoj nesorazmernosti, med pomenom ravnanja, ki se očita obdolžencu, ki ni predkaznovan, glede na posledice, ki bi jih povzročila obsodba, kažejo okoliščine, v katerih je obdolženec storil očitano dejanje.
glavna obravnava - dokazni postopek - dopolnitev dokaznega postopka - znova začeta glavna obravnava - nadaljevanje glavne obravnave - sprememba obtožnega predloga
Prvi odstavek 353. člena ZKP določa, da sodišče na novo začne glavno obravnavo, če med posvetovanjem spozna, da bi bilo potrebno dopolniti postopek ali razjasniti posamezno vprašanje. Vendar pa na novo začeti glavno obravnavo ne pomeni, da se znova prebere obtožnica in ponovijo vsi že izvedeni dokazi, temveč se ta nadaljuje v ustreznem delu oziroma fazi. Glavna obravnava se mora namreč na novo začeti, ker je bila že končana, ni pa razlogov, da bi se morala začeti od začetka. Kdaj se mora glavna obravnava začeti znova, določa 311. člen ZKP, in sicer, če se je spremenila sestava senata ali če je bila glavna obravnava preložena za več kot tri mesece, predsednik senata pa lahko odloči, da se začne znova tudi v primeru, ko je bila obravnava preložena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00034390
ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 34, 34/3. OZ člen 190, 190/3.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - refundacija nadomestila plače - začasna nezmožnost za delo delavca - zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - dvakratno plačilo - sodba delovnega sodišča - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - odpadla podlaga - neupravičena pridobitev
Ne drži navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti zahtevka upoštevati, da bi tožeča stranka mogla in morala v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi uveljavljati znižanje svojih obveznosti za nadomestila, ki jih je njen delavec prejel od tožene stranke in je torej v posledici opustitve tožeče stranke ta del izostal iz izreka sodbe delovnega sodišča. V razveljavitvenem sklepu I Cpg 224/2017 z dne 21. 6. 2018 je višje sodišče izpostavilo, da je v primeru, ko izrek pravnomočne sodbe delovnega sodišča ni vseboval upravičenja tožeči stranki, da odšteje že izplačana nadomestila s strani tožene stranke, tožeča stranka nedvomno izpolnila nekaj, kar je bila tudi dolžna plačati. Četudi torej tožeča stranka ugovora znižanja njenih obveznosti v sodbi delovnega sodišča ni uveljavljala in do njega v izreku sodbe delovnega sodišča ni prišlo, to tožene stranke ne more razbremeniti njene odgovornosti povračila izplačanega nadomestila tožeči stranki, katere podlaga je neposredno v zakonu. Zakonodaja namreč te opustitve ne sankcionira z izgubo delodajalčeve pravice, zato ta okoliščina ne more biti pravno relevantna.
Glede argumenta, da bi tožena stranka v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku nadomestilo izplačala dvakrat, pa je višje sodišče v omenjenem razveljavitvenem sklepu tudi že pojasnilo, da s takšnim izplačilom tožena stranka ne bi bila oškodovana, saj je z vzpostavitvijo delovnega razmerja za nazaj odpadla podlaga, da tožena stranka delavcu izplača nadomestilo na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZZVZZ in bi zavod nakazana nadomestila na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ lahko terjal nazaj.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko stranka vloži takrat, kadar iz upravičenega vzroka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zato izgubi pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP). Kot upravičen vzrok ni mogoče šteti napake, ki bi nastale na strani države oziroma sodišča, pač pa dogodke, na katere nista vplivala ne državni organ ne stranka.
Nadalje zmotno meni pritožba, da je podaja soglasja k mediaciji predstavljala njeno voljo, da se zadeva reši na drugačen način in da zato niso bili podani razlogi za izdajo zamudne sodbe. Toženki je poziv na odgovor na tožbo - obrazec Odg_d9 bil vročen, iz njega izhaja, da mora toženka na tožbo odgovoriti v roku 30 dni, sicer bo sodišče izdalo zamudno sodbo, prav tako bo sodišče izdalo zamudno sodbo v kolikor odgovor na tožbo ne bo obrazložen.
Res je sicer, da naj bi obdolženec očitana mu kazniva dejanja izvrševal ob zlorabi alkohola in da so v postopku angažirani izvedenci zavzeli stališče, da je nevarnost ponovitve podana le v primeru, če bi obdolženec nadaljeval s konzumiranjem alkohola, vendar pa zagovornik ne pojasni, na podlagi česa bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da obdolženec v bodoče alkohola ne bi več konzumiral.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSM00036464
ZSKZ člen 14, 14/1. URS člen 33. Ustava Socialistične Republike Slovenije (1974) člen 30, 30/1. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 29.
lastninjenje - zasebna lastnina - kmetijska zemljišča v družbeni lastnini - lastninska pravica lovske družine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
Kot društvo je toženka lahko bila nosilka lastninske pravice na zemljišču, namenjenem za zadovoljevanje skupnih interesov njenih članov in za doseganje ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena (1. in 11. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), kot (družbena) lovska organizacija, ki upravlja lovišče, pa je lahko za izvajanje svoje dejavnosti kupila kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih so kupovale taka zemljišča kmetijske organizacije.
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - nasilje v družini - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Kot objektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnosti, je upoštevalo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj, zlasti kaznivega dejanja na škodo matere, in izpostavilo, da iz okoliščin in načina storitve očitanih kaznivih dejanj izhaja, da naj bi jih obdolženi, z izjemo kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ-1, storil na nasilen način in nad svojimi najbližjimi, da naj bi že v preteklosti vršil psihično in fizično nasilje, ko naj bi nasilna ravnanja nad oškodovanko izvrševal v daljšem časovnem obdobju, da naj bi grozil tudi bratu in celo policistu, vse to pa v času preizkusne dobe po pogojni obsodbi zaradi kaznivega po 1. odstavku 186. člena KZ-1, ki mu je bila izrečena dne 12. 6. 2019, hkrati pa mu je v preteklosti že bil izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja zoper isto oškodovanko, pa je kljub temu psihično in fizično nasilje stopnjeval. Vse izpostavljene okoliščine pa kažejo tudi na subjektivni vidik ponovitvene nevarnosti, saj obdolženčevo ravnanje očitno kaže na njegovo nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda, na njegovo negativno osebnost in vztrajnost, ko očitno kljub predhodnemu obravnavanju s strani policistov očitno nima namena prenehati z nasilnimi ravnanji, ko naj bi ta očitno le še stopnjeval.
spori iz družinskega razmerja - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - določitev stikov - način izvajanja stikov - obseg stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - duševna motnja matere - nujen ukrep - načelo hitrosti postopka
Sodišče mora v postopku za izdajo začasne odredbe glede stikov otroka z nerezidenčnim staršem ugotoviti, ali je zaradi pomanjkanja stikov otrok tako ogrožen, da njegova korist terja intervencijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za zaključek, da je mld. A. A. ob režimu stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogrožena in bi bilo treba zaradi zagotovitve njene največje koristi takoj določiti obsežnejše stike s toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00034490
ZPND člen 1, 1/1, 15, 15/1, 19, 22b.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pogoji za izrek ukrepa - vloga centra za socialno delo - vloga sodišča - dokazovanje - dokazna vrednost dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Delo CSD je usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ker je delo CSD usmerjeno v zaščito žrtve, navedbe v zapisniku multidisciplinarnega tima CSD in v njem dana ocena ogroženosti, ne predstavljajo povzetka dejanjskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi, ampak gre za subjektivno dojemanje realnosti s strani žrtve in njenega občutka ogroženosti. Po zgoraj navedeni zakonski opredelitvi dolžnosti CSD ta nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov. To je v postopku po ZPND naloga sodišča, ko v nujnem in hitrem postopku odloča o izrekanju ukrepov za zagotovitev varnosti žrtev družinskega nasilja. Vsebina informacij, ki jih vsebuje zapisnik 1. multidisciplinarnega tima CSD z dne 20. 7. 2018, je zato takšna, da na njih ni mogoče temeljiti zaključka o izkazani verjetnosti, da je nasprotni udeleženec povzročitelj družinskega nasilja. Enako velja tudi za ostale listine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev in temeljijo zgolj na izjavah predlagateljice. Navedene listine so zato nezadosten dokaz za verjetno izkazanost podlage za izrek ukrepa sodišča, ki pravno usodno posega v pravice nasprotnega udeleženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00034551
KZ-1 člen 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-4.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - obstoj kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje, ki je zato pravno pomembno dejstvo glede presoje že razsojene stvari in podlaga za uporabo 4. točke 357. člena ZKP v zvezi z 10. členom ZKP.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035853
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
poklicni vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek - premoženjska škoda - prisotnost na sestanku - čiščenje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožnik na prosti dan opravljal izredne delovne naloge in izvajal pripravo na naslednje dni, s čimer mu delodajalec na zadevne dni ni omogočil pravice do tedenskega počitka. Glede čiščenja se je novejša sodna praksa v istovrstnih primerih že izrekla, da je pomembno, ali so bila ta opravila res odrejena (zapovedana) v smislu opravljanja delovnih nalog, ki bi jih moral tožnik opraviti prav na dan predvidenega počitka, ali pa je šlo za opravila, ki jih je prostovoljno opravljal tega dne in mu za ta dan niso bila odrejena kot delovne naloge (VSRS VIII Ips 3/2020 z dne 25. 2. 2020). Tako je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tedenski počitek zaradi izrednih delovnih nalog, med drugim zaradi odreditve čiščenja prostorov, ko so imeli pripadniki določeni prosti dan, ni bil omogočen.
Poveljnik oddelka je prav tako potrdil, da je vsakodnevno seznanjal pripadnike z nalogami v prihodnjih dneh. Včasih jih je zbral ob 22:00 uri, ko so morali biti vsi pripadniki v isti sobi, takrat jih je zbral in seznanil s prihodnjimi nalogami. Takšni sestanki so trajali 5 do 10 minut, včasih celo uro. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče poudarja, da gre pri obveznih sestankih na evidentirani prosti dan, ki trajajo od 5 minut do 1 ure in ki se izvajajo v skupnih prostorih, za aktivnost, ki posega v pravico do neprekinjenega 24 urnega tedenskega počitka, saj udeležba pripadnika na obveznih sestankih zaradi seznanitve z nalogami v prihodnjih dneh spada med delovne obveznosti pripadnika. Pritožba opozarja na sodno prakso VSRS, vendar pa v podobni zadevi VIII Ips 31/2019 ni bilo ugotovitve, da bi bili sestanki obvezni, kot je to v obravnavanem primeru.
začasna odredba - otrokovi stiki - varovanje koristi otroka - stiki pod nadzorom
Ker je šolsko leto tik pred iztekom, pritožbeno sodišče izjemoma ni poseglo v izpodbijano odločitev. Število izostankov bo majhno, aktivnosti v šoli pa se v tem času postopno umirijo, in zato ni pričakovati, da bo deklica zaradi zamude pouka ob dveh torkih, kolikor jih je še do zaključka šolskega leta, znatneje prikrajšana. Na drugi strani bi tudi iskanje termina, prilagojenega dekličinemu šolskemu urniku, materinim možnostim, da jo pripelje na center za socialno delo, in nazadnje tudi razpoložljivim prostorskim in kadrovskim možnostim centra za socialno delo terjalo določen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036062
ZPP člen 8. URS člen 22. OZ člen 528. SPZ člen 43.
ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - menjalna pogodba - zakonita in dobroverna posest - sklenitev pisne pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - opravičljiva zmota - dobra vera priposestvovalca - parcelacija nepremičnin - kmetijska zemljišča - pravni promet z nepremičnino - prenos lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - povprečna skrbnost - neizvedba predlaganih dokazov
Dodatno dokazovanje pogoja zakonite posesti ne bi pripomoglo k uspehu tožnika v konkretnem primeru, saj tožnik ni uspel izkazati svoje dobre vere oziroma opravičljive zmote, ki je nujen pogoj za priposestvovanje lastninske pravice.