OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba roke - višina odškodnine - prenizka odškodnina - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - starost oškodovanca - degenerativne spremembe - sodna praksa - izvedensko mnenje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik utemeljeno opozarja na prenizko odmerjeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja med drugim izhaja, da pri tožniku zaradi utrpelih poškodb obstaja možnost hitrejšega napredovanja degenerativnih sprememb, da mora vložiti več truda v vsa zahtevnejša fizična dela z zgornjimi udi, vsa zahtevnejša moška opravila in v svoje poklicno delo, težje pa se tudi ukvarja s športnimi aktivnostmi. Sodišče prve stopnje je navedene posledice tožnikovih poškodb sicer upoštevalo, a je pri tem pripisalo premajhen pomen tožnikovi starosti (ob poškodbi 36 let) ter da se mu bo stanje z leti kvečjemu le poslabševalo. Ob tem ni nepomembno, da je tožnik desničar, poškodoval pa si je ravno desno roko.
Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca ni upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine, ne glede na zatrjevano nezmožnost za delo, svojo starost in socialne okoliščine. Pritožbene navedbe v smeri izkazanosti obstoja starostnega pogoja na strani tožeče stranke, slabih socialnih okoliščin in slabega zdravstvenega stanja ne morejo v ničemer vplivati na odločitev, ali je tožeča stranka upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine in slednje je edino relevantno.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - vložitev odgovora na tožbo - subjektivni rok
Subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v primeru, ko se naproša dovolitev vložitve odgovora na tožbo, teče od dneva, ko je stranka zvedela, da je rok za vložitev odgovora na tožbo zamudila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037798
ZPP člen 76, 76/1. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZDru člen 5, 5/1. ZVEtL-1 člen 3, 8, 46.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - društvo - neobstoječa oseba - pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka - udeleženec v nepravdnem postopku - upravičeni predlagatelj postopka - predlog za nadaljevanje postopka - zavrženje predloga
Društvo je lahko udeleženec nepravdnega postopka, ne sodi pa v krog upravičenih predlagateljev, ki lahko po 46. členu ZVEtL-1 začnejo postopek.
Če predlog za začetek postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi vloži neupravičena oseba, ga sodišče zavrže, če noben drug upravičen predlagatelj ne predlaga nadaljevanja postopka.
ZPIZ-2 člen 129.. BBHSZ člen 20, 21, 22, 22/2, 23.
starostna pokojnina - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik določeno zavarovalno dobo dopolnil v BiH in ne pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Ker gre za dobo, dopolnjeno v dveh sedaj samostojnih državah, je vprašanje upoštevanja teh dob in pa določitev dajatev uredil Sporazum o socialnem zavarovanju, ki predstavlja mednarodno pogodbo.
Sodišče prve stopnje in že pred tem toženec, pri upoštevanju pokojninske dobe za odmero starostne pokojnine pravilno v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Sporazuma ni upoštevalo pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v BiH. Doba prebita in dopolnjena v BiH se v vsakem primeru šteje le glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne upošteva pa se pri odmeri pokojnine. Izjema bi bila le doba, krajša od 12 mesecev, za katero je v 23. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju izrecno določeno, da mora to zavarovalno dobo nosilec druge države pogodbenice, v konkretnem primeru bi bila to Slovenija, pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve upoštevati pri izračunu tako, kot če bi bila dopolnjena po njegovih pravnih predpisih. Vendar v tožnikovem primeru ne gre za dobo krajšo od 12 mesecev, ampak za daljšo dobo. V tožnikovem primeru gre za situacijo, ko je izpolnil pogoje za priznanje pravice do samostojne pokojnine že s slovensko zavarovalno dobo in mu je bila skladno z 21. členom Sporazuma priznana pravica do pokojnine, upoštevaje le slovensko zavarovalno dobo.
odlog izvršbe na predlog tretjega - hipotekarni dolžnik - pridobitev solastnega deleža na nepremičnini
Glede na povzeto vsebino predloga ter zemljiškoknjižnega izpiska (iz katerega izhaja, da sta tretja (že) do 1/8 celote vsak lastnika nepremičnine ID znak: parcela ... 793/5 z učinkom od dne 30. 1. 2019, ter da je pri navedeni nepremičnini vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice z učinkom od dne 30. 1. 2018, tako ni jasno, ali sta tretja predlagala odlog izvršbe pri solastninskem deležu prvo dolžnika ali pri solastninskem deležu druge dolžnice.
pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za dovolitev izvršbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da navedena upravna odločba sicer res predstavlja izvršilni naslov, vendar ne v razmerju upnika predmetnega postopka do dolžnika predmetnega postopka.
Ob povedanem so utemeljeni tudi nadaljnji pritožbeni očitki o zmotni uporabi 267. člena ZIZ, saj upnik E. d.d. pogojev za izvršbo zoper dolžnika S. H. še nima.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravni ali dejanski (ekonomski) interes
O pravnem interesu za motenjsko varstvo ni moč govoriti v primerih, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja pove, da se posel opravlja na nevarnost naročnika, kar pomeni, da tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve mandatarjeve (izpolnitvene) obveznosti. Mandatar se zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Zato ima mandatar pravico do plačila za trud.
Zaradi obrazloženega je neutemeljena zahteva tožeče stranke, da zaradi dejstva, ker sodišče svoje odločitve ni moglo opreti na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopeda, le-ta ni upravičen do priznanja pravice do priznane nagrade in nadomestila za stroške. Izvedenec z izvedovanjem, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja krši obveznosti pravilne izpolnitve le, če ravna v nasprotju z ustrezno zahtevano profesionalno skrbnostjo. Izvedenec mora ravnati v skladu s pravili medicinske stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega gospodarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038548
ZIZ člen 57, 58, 58/1, 58/3, 273, 273/1, 273/1-2. ZPP člen 142, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 358, 358-6.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - vpis zaznambe prepovedi - sredstvo zavarovanja - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - osebna vročitev - pravica do izjave
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se morajo pisanja, v katerih se stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.
Sredstvo zavarovanja v predlagani začasni odredbi je vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, takega zavarovanja pa tožnik ne more doseči, ker toženka ni (več) lastnica nepremičnine.
Pritožbeno sodišče ni opravilo pritožbene obravnave, ker bi tudi sodišče prve stopnje, če bi mu bila zadeva vrnjena v nov postopek, postopalo na enak način; upoštevalo bi odgovor na ugovor tožnika in brez naroka (znova) ugodilo ugovoru in sklep o zavarovanju razveljavilo, že (zgolj) iz razloga, ker ni pogojev za zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Odločilna je okoliščina, da je pritožbeno sodišče odpravilo kršitev sodišča prve stopnje, s tem, ko je upoštevalo tožnikov odgovor na ugovor, na ta način pa je postopalo tudi racionalno, ker je bilo mogoče kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti na seji senata, brez posega v pravice tožnika do (neposrednega) izjavljanja.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - specialistični pregledi - bolnišnično zdravljenje
Predhodna odobritev zavoda ni pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini za opravljeno ambulantno oziroma nebolnišnično zdravljenje.
V tožnikovem primeru ni šlo za ambulantno zdravljenje, saj je tožnik po opravljenem posegu moral ostati v bolnišnici. Ni šlo torej za dnevni hospital oziroma za dnevno obravnavo oziroma preglede pri specialistih. Opravljena je bila zahtevnejša operacija, ki je zahtevala, da je tožnik prenočil v bolnišnici. Upoštevaje navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji po določbi 1. alineje prvega odstavka 44. c člena ZZVZZ za povrnitev stroškov, ki so nastali tožniku zaradi zdravstvenega posega na Hrvaškem.
V primeru, ko gre za bolnišnično zdravljenje je potrebno, da je predhodno, torej pred zdravstvenim posegom izdana odločba zavoda o predhodni odobritvi. Tožnik ni dokazal, da bi pri toženi stranki vložil vlogo za predhodno odobritev. Iz spisa izhaja zgolj vloga za povračilo stroškov načrtovanega zdravljenja v tujini, ki pa je bila vložena šele 4. 5. 2018, torej po že opravljenem posegu.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva in pravilno ugotovilo, da obsojenec dela v splošno korist po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 56536/2017 z dne 28. 8. 2018, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 25. 9. 2019 in po kateri bi moral opraviti 1078 ur dela v splošno korist v obdobju enega leta, ni opravil iz subjektivnih in ne iz objektivnih razlogov.
Okoliščina, da si je obsojenec po izreku pravnomočne sodbe, po kateri bi moral opraviti delo v splošno korist, ustvaril družino, ni okoliščina, ki bi obsojencu preprečevala, da v roku, ki ga je določilo sodišče s pravnomočno sodbo, delo v splošno korist opravi.
Prav tako med objektivne okoliščine ni šteti obsojenčeve odločitve, da bo v tem času raje delal v tujini in nekaj zaslužil. Gre za namreč za subjektivno odločitev obsojenca, s katero je zaslužku dal prednost pred izpolnitvijo izvršitve kazenske sankcije, naložene s pravnomočno kazensko sodbo. Zavestno se je odločil, da bo ravnal v nasprotju s pravnomočno sodbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadenega sklepa, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035633
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 445č, 445č/2.
sporazum o priznanju krivde - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - umik ugovora
Obdolženec, ki si je premislil, pa lahko podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu doseže tudi kasneje v postopku z uporabo drugih institutov, bodisi z državno tožilko sklene sporazum o priznanju krivde bodisi prizna krivdo, ter na ta način doseže, da se postopek konča brez oprave glavne obravnave, k čemur se sedaj prizadeva obdolženec.
Ni utemeljen očitek postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Postavitev izvedenca psihiatrične stroke niti ni bil tožnikov dokazni predlog, da bi lahko uveljavljal postopkovne kršitve v zvezi z neizvedbo tega dokaza. Tožnik v zvezi s to postopkovno kršitvijo pavšalno navaja, da sodišče ni izvedlo vseh z njegove strani predlaganih dokazov. Vendar pa je tožnik svoje dokazne predloge za zaslišanje določenih prič umaknil, tako da z njegove strani predlagani dokazi niti niso ostali neizvedeni. Pa tudi sicer zgolj neizvedba dokazov sama po sebi še ne pomeni navedene postopkovne kršitve - ta je podana šele, če dokazi niso izvedeni iz nedopustnih razlogov.
OZ člen 311. ZS člen 109, 109/1. ZFPPIPP člen 255. ZIZ člen 139. URS člen 22, 125, 127, 127/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
vračilo varščine - obstoj dogovora - ugovor predpravdnega pobotanja - ugovor pobotanja v pravdi - pogoji za pobot - istovrstnost terjatev - preračun iz tuje valute - menjalno razmerje - uveljavljanje terjatev v tuji valuti - enotna sodna praksa - specialni postopek - pobot v stečaju - pobot v izvršilnem postopku - materialno procesno vodstvo - skrbnost stranke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje se je oprlo na odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 13/96 z dne 6. 11. 1996, Višjega sodišče v Celju Cp 789/97 z dne 2. 7. 1998 in Višjega sodišča v Kopru I Cpg 20/2000 z dne 1. 6. 2000. V vseh navedenih odločbah so sodišča zavzela povsem jasno in nedvoumno stališče, da če se vtoževana in v pobot ugovarjana terjatev glasita na različni valuti, istovrstnost terjatev kot predpostavka pobotanja ni izpolnjena. Enako stališče je zavzeto tudi v komentarju nemškega Bürgerliches Gesetzbuch (BGB) in v sodni praksi avstrijskega vrhovnega sodišča - torej v pravnih sistemih, na vplivu katerih temelji tudi slovenski pravni sistem. Dejstvo, da o navedenem vprašanju (ki po svoji vsebini zagotovo ni edinstveno) v Sloveniji ni novejše sodne prakse, po presoji višjega sodišča jasno dokazuje, da zoper citirano stališče v praksi ni pomislekov.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 10, 11.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Pritožba napačno navaja, da tožnik v sodnem sporu ne more doseči priznanja višjega dodatka za nevarne naloge, češ da gre za nedopusten poseg v izvršilno vejo oblasti oziroma pristojnost delodajalca. Zavzema se za podobno tolmačenje kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami) - da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog GŠSV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Podobno stališče o pomembnosti delodajalčeve pristojnosti je uveljavljeno tudi glede dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja (10. člen Uredbe) ter glede dodatka za poveljevanje (11. člen Uredbe). Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe pa je stališče sodne prakse drugačno - da so pripadniki lahko upravičeni do (višjega) dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to - ne glede na ravnanje ministra.
postopek prisilne poravnave - prisilna poravnava na predlog upnika - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - kontradiktornost postopka
Ker gre v primeru prisilne poravnave za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka. Čeprav je nadzorna funkcija sodišča v teh postopkih omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave.
Tudi v postopku upniške prisilne poravnave morajo biti izpolnjene določene procesne predpostavke. Odsotnost le-teh pritožnik konkretizirano zatrjuje.
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - pravni interes za pritožbo - stroški postopka zavarovanja - neuspeh v postopku - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Upnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.