sposobnost biti stranka - prenehanje stranke - izbris iz registra - zavrženje pritožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (prvi odstavek 80. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem procesu in je ena od temeljnih procesnih predpostavk, ki mora biti podana tudi v času pritožbenega postopka - od vložitve pritožbe do odločitve višjega sodišča. Ker je bil pritožnik (edini družbenik stečajnega dolžnika) dne 12.12.2018 po uradni dolžnosti izbrisan iz avstrijskega registra (kot izhaja iz izpiska iz registra (z dne 5.5.2020): v skladu s 40. členom FGB, ki določa, da je družbo, ki nima nobenega premoženja, mogoče izbrisati po uradni dolžnosti, ob izbrisu pa se šteje, da je družba prenehala), je višje sodišče zaradi neodpravljive pomanjkljivosti (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) nedovoljeno pritožbo zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPP).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - pravni interes za pritožbo - stroški postopka zavarovanja - neuspeh v postopku - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Upnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.
plačilo sodne takse - taksna obveznost - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva iz razloga neplačane takse.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev vabila na glavno obravnavo - pravočasna vročitev vabila - pravica do priprave na obravnavo - glavna obravnava v odsotnosti stranke - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo je bil v obravnavani zadevi izveden 20. 9. 2019. Vabilo za navedeni narok je bilo skupaj z 2. pripravljalno vlogo tožene stranke in pozivom, da lahko tožeča stranka nanj odgovori do 16. 9. 2019, pooblaščenki tožeče stranke vročeno šele 18. 9. 2019 (takrat se je iztekel 15-dnevni rok za prevzem pisanja, ki se je pooblaščenki prvič poskušalo vročiti 3. 9. 2019, in se je pisanje po četrtem odstavku 142. člena ZPP štelo za vročeno). Tožeči stranki je tako od vročitve vabila do naroka ostal le 1 dan za pripravo na narok, kar pa je v nasprotju z določbama tretjega odstavka 279.c člena ZPP, ki se nanaša na (le) pripravljalni narok in zahteva čas najmanj 30 dni med prejemom vabila in izvedenim pripravljalnim narokom oziroma drugega odstavka 280. člena ZPP, ki se nanaša na naroke v splošnem in terja vsaj 15 dni med prejemom vabila in izvedenim narokom. Po jasnem stališču sodne prakse v takem primeru sodišče ne sme izvesti naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke; v nasprotnem ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
Ni utemeljen očitek postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Postavitev izvedenca psihiatrične stroke niti ni bil tožnikov dokazni predlog, da bi lahko uveljavljal postopkovne kršitve v zvezi z neizvedbo tega dokaza. Tožnik v zvezi s to postopkovno kršitvijo pavšalno navaja, da sodišče ni izvedlo vseh z njegove strani predlaganih dokazov. Vendar pa je tožnik svoje dokazne predloge za zaslišanje določenih prič umaknil, tako da z njegove strani predlagani dokazi niti niso ostali neizvedeni. Pa tudi sicer zgolj neizvedba dokazov sama po sebi še ne pomeni navedene postopkovne kršitve - ta je podana šele, če dokazi niso izvedeni iz nedopustnih razlogov.
Nepridobitev predhodnega mnenja sindikata s strani tožene stranke, ni vplivala na pravilnost sklepa o prekinitvi pogodbe. Razlogi za tožnikov izostanek niso opravičeni, zato je tožena stranka lahko enostransko prekinila pogodbo v skladu s 6. točko prvega odstavka 16. člena pogodbe o služenju v rezervni sestavi SV, ki določa, da ministrstvo lahko pogodbenemu pripadniku pogodbo enostransko odpove, če se brez opravičenega razloga ni odzval na opravljanje vojaške službe oziroma usposabljanje. Mnenje sindikata tudi po stališču pritožbenega sodišča ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev toženke, glede na določbo petega odstavka 100a. člena ZObr, da mnenje sindikata ni obvezujoče za odločitev tožene stranke.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot - prevoz na delo in z dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeni kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035521
KZ-1 člen 54, 196, 196/1, 196/2, 228, 228/1. ZKP člen 18, 18/1, 147, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - navidezen pravni posel - posojilna pogodba - prodajna pogodba - zavod - d.o.o. - poslovodna funkcija - direktor - premoženje družbe - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe - prejem izjave o sprejemu ponudbe - preslepitveni namen - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kazenska ovadba kot dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - kršitve določb kazenskega postopka - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
V ponudbah se je obdolženec kot direktor zavezal, da bo družba S. d.o.o. naročena izdelka oškodovanima šolama po prejemu plačil tudi dobavila, česar pa, kljub prejetima plačiloma, ni storila. Ker ponudba veže ponudnika (račun in predračun družbe S. d.o.o. (prilogi A72 in A82)), pogodba pa je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (za kar se šteje tudi plačilo cene (prilogi A73 in A83)), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je obdolženec očitani dejanji storil pri sklenitvi posla, torej pri prevzemu naročila. Da kazenska ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena, pač pa pomeni zgolj obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Premoženje družbe z omejeno odgovornostjo je ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenih družbenikov tuje premoženje. Poslovodja je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Posojila, ki jih družbenik da družbi, postanejo premoženje družbe, zaradi česar družbenik na premoženju družbe nima nobenih pravic.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00035206
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/2, 9/2-3, 9/3, 9/4. ZPP člen 315. OZ člen 239, 239/1. ZZVZZ člen 63, 65.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep Vlade RS - pravna narava sklepa Vlade - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - vmesna sodba
Če se med letom, za katerega velja splošni dogovor, spremeni višina elementov za izračun plač planiranih delavcev, je treba za spremembo cene programov in storitev praviloma skleniti aneks. Izjema velja za spremembo zneska osnovne plače po plačni lestvici (3. črtica drugega odstavka in tretji odstavek 9. člena SD 2017). Aneks v tem primeru ni potreben. Če se sprememba zneska osnovne plače določi z aneksom h kolektivni pogodbi (ki ureja spremembo plač v javnem sektorju), se takšna sprememba v kalkulaciji cen zdravstvenih storitev upošteva avtomatično (četrti odstavek 9. člena SD 2017). To pomeni, da za spremembo cen aneks ni potreben.
Sklep Vlade Republike Slovenije ni oblastveni akt (sklep Ustavnega sodišča RS, U-I-264/09-7 in sklep VS RS I Up 281/2012), njen sklep o zavrnitvi predloga za zvišanje cen pa je protipraven. Odločitev Vlade Republike Slovenije namreč ne more posegati oziroma spreminjati pravic in obveznosti udeležencev SD 2017. To pa pomeni tudi, da se tožena stranka svoje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve svoje sodelovalne dolžnosti pri sklepanju aneksa k dogovoru za leto 2017 ne more razbremeniti s sklicevanjem na odločitve drugih, in tako tudi ne na dokončno odločitev Vlade RS.
začasni zastopnik za sprejem pisanj - nagrada in stroški začasnega zastopnika - procesno dejanje - udeležba na naroku
Upoštevaje njegovo vlogo, začasni zastopnik za sprejemanje pisanj v postopku ni upravičen do stroška zastopanja na prvem naroku za glavno obravnavo, čeprav je bil nanj vabljen. Kot zastopnik za sprejemanje pisanj namreč ni upravičen opravljati procesnih dejanj za stranko, ampak le sprejeti sodna pisanja in poskrbeti, da jih bo stranka prejela.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
prevoz na delo in z dela - kilometrina - kraja opravljanja dela - pogodba o zaposlitvi - službeno potovanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016).
bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje izvedenca - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati sodno izvedenko oziroma izvedenki, kar je tožnik pravočasno predlagal in zoper izvedenski mnenji podal pravno relevantne ugovore. Ne drži, da tožnik zoper pisno izvedensko mnenje druge izvedenke ni imel pripomb, saj je na obravnavi pripombe podal ter predlagal njeno zaslišanje ter zaslišanje vseh prič, ki jih je v postopku predlagal, zlasti lečečega psihiatra. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju oprlo tudi na izvedensko mnenje prve izvedenke, na katero je tožnik podal obsežne pripombe v vlogi, na katere ni dobil odgovora ne v dopolnitvi izvedenskega mnenja s strani te izvedenke ne v izvedenskem mnenju druge izvedenke, nanje pa ni odgovorilo niti sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Ne glede na to, da tožnik odgovora na grajo izvedenskih mnenj ni dobil, sodišče prve stopnje izvedenk ni zaslišalo niti ni pojasnilo, zakaj nujni izvedenski mnenji šteje za popolni. Glede na navedeno je treba pritrditi očitku tožnika, da dokaz z izvedencem ni bil izveden v skladu z določbo 254. člena ZPP, zaradi česar je bila kršena njegova pravica do izjave, kar je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost bolnice - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - dolžnostno ravnanje zdravnika - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - drugo izvedensko mnenje - vzročna zveza - degenerativne spremembe - vzrok za nastanek škode - vpliv zdravil
Ker ni ugotovljene prav nobene okoliščine, ki bi kazala na neustrezno strokovno ravnanje kateregakoli od delavcev toženkinega zavarovanca, in celo, da sporno (a ustrezno) ravnanje sploh ni (ne more biti) vzrok za tožničine težave, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035788
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 236.
pogodba za opravljanje telekomunikacijskih storitev - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - sklepčnost - nesklepčnost - dokazna ocena - nepopoln dokazni predlog - neprimeren dokaz
Dokazi (tako listinski kot s pričami in vsi drugi) so namenjeni zgolj potrditvi ali ovrženju poprej zatrjevanih dejstev, ne morejo pa nadomestiti pomanjkljivih trditev (t.i. preiskovalni dokaz, ki je v pravdnem postopku načeloma prepovedan). Navajanje, da naj bi priča izpovedala o »vseh relevantnih dejstvih,« je v bistvu sklicevanje na preiskovalni dokaz, pri čemer je sodišče prve stopnje podrobno analiziralo toženkine trditve in pojasnilo, zakaj so pavšalne in zato neupoštevne.
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - storilec kaznivega dejanja - lastnik stvari - pravna oseba - zakoniti zastopnik pravne osebe - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe
Storilec kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic je lahko le lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa je v takem primeru njen zakoniti zastopnik. V sodni praksi se je v primerljivih situacijah, ko zakon kot storilca kaznivega dejanja določa zastopnika družbe, že izoblikovalo stališče, da je storilec lahko tudi t. i. "dejanski direktor". To je oseba, ki dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe, torej nastopa kot dejanski zastopnik pravne osebe ter opravlja funkcijo direktorja, čeprav formalnopravno gledano ni direktor oziroma zastopnik te pravne osebe. Storilec je torej v takih primerih lahko tudi oseba, ki je de facto prevzela vlogo poslovodnega organa družbe, čeprav formalnopravno za to ni bila pooblaščena.
ZDZdr člen 39, 53, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - neizkazana vročitev izpodbijanega sklepa - učinek pravnomočnosti odločbe - kriterij nujnosti
Z ozirom na to, da v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja ni razvidno, ali je bil izpodbijani sklep vročen tudi sami pridržanki oziroma njeni najbližji osebi oziroma ali se je slednjima rok za vložitev pritožbe iztekel, to sodišče hkrati ni odločilo, da se sklep potrdi. Če bosta slednja pritožbi vložila, bo to sodišče v nadaljevanju odločalo tudi o teh pritožbah, sicer pa bo učinek pravnomočnosti sklepa nastopil, ko se bo tudi njima rok za pritožbo iztekel.
SPZ člen 67, 67/2, 67/5, 106, 108, 116, 118, 118/2.
poslovne stavbe in poslovni prostori - upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - etažna lastnina - skupni deli stavbe - posebni skupni del
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 12. člena Pogodbe o vzajemnih razmerjih, zlasti drugi odstavek te določbe, ker etažna lastnina po PEL ni bila vpisana v zemljiško knjigo in tako tudi ne skupni deli celotnega poslovnega centra kot tudi ne skupni deli posamezne lamele. Tako je idealni solastniški delež 13,31 % na celotnem objektu tisti količnik, ki ga sme tožeča stranka upoštevati pri obračunavanju stroškov upravljanja in stroškov obratovanja objekta.
KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo - uradna oseba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ne bis in idem - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona
Ker je zavrnilna sodba zaradi kaznivega dejanja pred predložitvijo pritožbe državne tožilke sodišču druge stopnje postala pravnomočna, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi prekrivanja znakov goljufije s kaznivim dejanjem lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 po uradni dolžnosti tudi za kaznivo dejanja po 305. členu KZ-1 izdalo zavrnilno sodbo. Ugotovilo je kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP.