Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, zato mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. V konkretnem primeru je bilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe z dne 4. 12. 2019 v celoti ugodeno. V posledici izdaje dopolnilnega sklepa je zato odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje predmetnega sklepa, torej sklepa z dne 12. 12. 2019, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
Prvi odstavek 86. člena ZZVZZ določa, da ima tožnica pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje.
SPZ člen 99, 99/1. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - tožba na prenehanje vznemirjanj - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - predhodno vprašanje - močnejša pravica - postopek za ureditev meje
Varstvo pravice pred vznemirjanjem je odvisno od vprašanja, ali je tožnica lastnica nepremičnine na kateri naj bi toženec s svojimi ravnanji vznemirjal njeno lastninsko pravico. Ker toženec v odgovoru na tožbo trdi, da sporno gospodarsko poslopje ne stoji na drugi parcelni številki, kot to navaja tožnica in da meja ni urejena, pri čemer se sklicuje tudi na svojo močnejšo pravico (lastninsko pravico), gre pri tem vsekakor za predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožničine pravice pred vznemirjanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034632
ZPP člen 236a, 236a/2, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 5, 6, 7, 190, 198.
najem agregata - najemna pogodba - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - prikrajšanje - obogatitev - načelo vestnosti in poštenja - trditvena podlaga - pisna izjava priče - dokazna ocena
Tožena stranka je pisne izjave prič predložila, tožeča stranka pa tega ni storila. V tem primeru bi bilo sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem teh prič dolžno izvesti le, če bi tožeča stranka izkazala za verjetno, da je pisne izjave prič poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna (drugi odstavek 236.a člena ZPP), česar pa ni trdila.
Ker je torej tožeča stranka tako stanje s svojim nadomestnim agregatom pri toženi stranki tolerirala in ni nikoli zahtevala vrnitev nadomestnega agregata ali plačila uporabnine, pri čemer je še vedno za toženo stranko opravljala storitve servisiranja njenih agregatov, o neupravičeni obogatitvi v konkretnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče govoriti.
Trditev, da je bil prejšnji agregat prešibak glede na potrebe, ni dokazala, prav tako ne obstoja dogovora o najemu nadomestnega agregata. Šlo je torej za stanje, za katerega je tožeča stranka nedvomno vedela, pa ni nikoli zahtevala nadomestnega agregata nazaj oziroma od tožene stranke kar šest let za njegovo uporabo ni zahtevala nobenega plačila, čeprav je sama trdila, da je vedela, da običajno pri toženi stranki traja nakup novega agregata nekaj mesecev. Glede na navedeno o očitku kršitve načela vestnosti in poštenja, načela skrbnosti ter načela prepovedi zlorabe pravic, v konkretnem primeru na strani tožene stranke, ni mogoče govoriti.
ZPP člen 313, 313/3, 318, 318/1. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4.
odpoved najemne pogodbe - izselitev iz stanovanja - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine - krivdni odpovedni razlog - izpolnitveni rok - začetek teka roka
Rok, v katerem je toženka dolžna izpolniti obveznost, ki ji jo nalaga sodba, začne teči prvi dan po vročitvi sodbe stranki in ne že od izdaje sodbe dalje. Ker je toženka zoper sodbo vložila pritožbo, ki zadrži njeno izvršitev, bo začel v toženkinem primeru izpolnitveni rok teči prvi dan po dnevu, ko bo prejela sodbo sodišča druge stopnje.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00036149
SPZ člen 39, 95, 95/1, 96. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7.
zadruga - sklad kmetijskih zemljišč - vrnitev plodov - verzija - uporaba tuje stvari - nedobroverni posestnik - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - družbena lastnina
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. To Navodilo v 5. členu določa katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30 % takratne vrednosti nepremičnine, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožeči stranki. Ker tožeča stranka v pritožbi ni trdila, da je toženi stranki posredovala dokumentacijo o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, njene pritožbene navedbe, da je tožena stranka slaboverna ves čas oddajanja sporne nepremičnine v zakup, niso utemeljene.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da ima zemljiškoknjižni vpis v postopku lastninjenja družbenega premoženja lahko le deklaratorni učinek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00036170
ZGO-1 člen 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 70, 70-6, 254, 254/3. OZ člen 132, 168, 168/3, 182, 349, 349/1, 352, 352/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 79.
gradbena pogodba - nadzorni inženir - opustitev dolžnega nadzora - odgovorni projektant - odstopanje od načrtov - nepravilna izpolnitev - odgovornost nadzornika - pravno priznana škoda - bodoča škoda - dokaz z izvedencem - odločba ministrstva - razrešitev izvedenca
Nadzornik, ki se je zavedal, da je drug sistem sicer kvalitativno enakovreden projektiranemu, vendar zgolj ob predpostavki, da je pravilno projektiran in izveden, se ne more sklicevati na to, da sta bila investitor in projektant o zamenjavi obveščena. Za dopustitev nadaljevanja gradnje oziroma za vgraditev drugega sistema bi namreč moralo biti izkazano njuno strinjanje. Ker v konkretnem primeru ni bilo, bi nepravilno izpolnitev izvajalca tožeča stranka morala preprečiti.
Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo, da je izvedenec svojo obveznost izdelave mnenja po presoji prvostopenjskega sodišča v celoti in pravilno izpolnil (odgovoril je na vsa vprašanja sodišča in strank), razrešen pa je bil šele naknadno, pred zadnjim narokom za glavno obravnavo, tj. po tem ko je svoje mnenje že v celoti izdelal. Ker sodni izvedenec ni bil razrešen za nazaj (ex tunc), pritožnica ne more uspeti s popolnoma posplošenim očitkom, da je odločba Ministrstva za pravosodje dokaz o tem, da izvedenec v obdobju, ko je podajal izvedensko mnenje, ni izpolnjeval potrebnih strokovnih kriterijev.
Tožeča stranka niti trdila ni, da so ji stroški zamenjave in korekture vezave že nastali, s tem pa pravno priznana oblika škode v obliki zmanjšanja njenega premoženja. Trdila je le, da je (sedaj) primorana zamenjati vgrajene ekspanzijske sisteme X. za kompatibilni sistem Y. ter opraviti korekturo vezave. Ker v takšnem primeru ni gotovo, da bo za zamenjavo vgrajenega sistema s projektiranim sistemom in prevezavo akumulacijskih posod res poskrbela, prav tako ne, da ji bodo pri tem nastali stroški v vtoževani (in prisojeni) višini, sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča tožnici v tem delu zahtevka ne bi smelo ugoditi.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je toženka podala le gole trditve o dejstvu, da je bila lestev povsem izpravna pred tožnikovo uporabo in dokler ni prišlo do izgube ravnotežja, za take trditve pa ni predložila nobenega dokaza.
Toženkin zavarovanec pa se ni rešil odškodninske odgovornosti, ker toženka ni dokazala trditve, da je njen zavarovanec dal tožniku na razpolago izpravno lestev za varno opravljanje njegovega dela.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/5, 12, 12a. ZPP člen 337, 337/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dohodkovni cenzus - lastništvo nepremičnine - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - nedopustna pritožbena novota - vrednost spornega predmeta - kreditne obveznosti - COVID-19
Plačilo sodne takse ne bo občutno zmanjšalo sredstev za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov, saj družina ne prejema le prihodkov iz naslova delovnega razmerja (ki poleg tega nekoliko presegajo dohodkovni cenzus), temveč ji premoženje omogoča tudi pridobivanje dodatnih dohodkov iz naslova oddajanja premoženja v najem.
Obstoj izrednih razmer (epidemija COVID-19) sam po sebi še ne izkazuje zmanjšanja tožničinih oziroma družinskih prihodkov.
Služnost rasti vej pojmovno ni mogoča. Rast vej preko meje na sosedovo zemljišče je naravna lastnost drevesa in ne način dejanskega izvrševanja služnosti. Veje so del drevesa, ki je v lasti tožnice, služnost na lastni stvari pa ni mogoča (210. člen in prvi odstavek 213. člena SPZ). S sámo (neovirano) rastjo vej drevesa čez mejo nepremičnine lastnik drevesa ne izvaja posesti nad tujo nepremičnino (oziroma nad njenim zračnim prostorom) in posledično na ta način ne more priposestvovati lastninske pravice na delu (ali zračnem prostoru) sosednje nepremičnine, nad katero segajo veje, niti pridobiti stvarne služnosti na sosednji nepremičnini kot služeči nepremičnini.
Prepoved oziroma opustitev posegov na sosednji nepremičnini je mogoče doseči šele, ko se sporni posegi že izvajajo (zakon govori o "prepovedi nadaljevanja del"), in še to le začasno (dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi, ki preprečujejo izgubo trdnosti, stabilnosti in opore nepremičnine) oziroma kot ultima ratio – po ugotovitvi, da ni mogoče izvesti primernih ukrepov (drugi odstavek 85. člena SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035252
SPZ člen 48, 92. ZPP člen 8, 226, 226/1, 226/3, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 56.
ugotovitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na premičninah - lastništvo premičnine - veljavnost pogodbe - očitek protispisnosti - vpogled v spis - substanciran dokazni predlog - vlaganje v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - povračilo vlaganj - obogatitev
Ravnanje sodišča, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu, da bi vpogledalo v spis sodišča in prebralo vse vloge in zapisnike, je pravilno. Listine, s katerimi dokazuje svoje navedbe, mora predložiti stranka sama (prvi odstavek 226. člena ZPP), po uradni dolžnosti bi lahko sodišče spis pribavilo le, če bi stranka izkazala, da listin iz spisa sama ne more pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP). Poleg tega predlog, naj sodišče prebere praktično cel spis, ni primerno substanciran.
predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo - navedba tožene stranke - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - očitna pisna pomota - sprememba sodbe - odmera pravdnih stroškov - nepravilno odmerjeni stroški - sodna taksa - višina sodne takse
Tožeča stranka je v uvodu predloga za izdajo naloga za izpraznitev navedla toženo stranko (Z.), nato pa je v predlogu predlagala, da je tožena stranka B. B. dolžna izprazniti poslovni prostor.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da iz predloga ni bilo razvidno, na katero osebo se nanaša. Tožena stranka Z. se je v ugovoru zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov spustila v obravnavanje glavne stvari, iz česar izhaja, da identiteta tožene stranke ni bila sporna oziroma jo je bilo mogoče jasno razbrati iz sodnega spisa. Tudi dokazno gradivo se je glasilo na Z. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno štelo, da gre za očitno pomoto.
S popravkom na naroku tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevka, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki napačno odmerilo sodno takso. Ker je vrednost spornega predmeta 448,00 EUR, bi sodišče moralo odmeriti sodno takso za redni postopek v višini 78,00 EUR po tar. št. 1111 ZST-1 in ne v višini 126,00 EUR. Tožeča stranka je sicer plačala nepravilno odmerjeno sodno takso, vendar tožena stranka glede na to, da zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni imela možnosti ugovora, ni dolžna tožeči stranki povrniti razlike do višine nepravilno odmerjene sodne takse.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - nova dejstva in dokazi
Namen obnovitvenega postopka je razveljavitev prejšnje pravnomočne sodbe. Institut obnove je izredno pravno sredstvo, ki ublaži institut pravnomočnosti. Vendar se obnova postopka dovoli le, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu natančno predpisane. Razlikovati moramo dovoljenost in utemeljenost predloga za obnovo postopka. Predlog je dopusten, če so podane vse predpostavke. Če te manjkajo, sodišče predlog zavrže. V predhodnem postopku sodišče preizkuša, ali je predlog sploh dovoljen. Določilo 394. člena ZPP uveljavlja tri predpostavke obnove. Najpomembnejši obnovitveni razlog, opredeljen v 394. členu so nova dejstva, ki jih zakon določa v 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati. Prav tako morajo biti nova dejstva in dokazi taki, da bi bila lahko na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Podana mora biti kavzalnost med predlogom za ugotavljanje novih dejstev in izvedbo novih dokazov ter možnostjo ugodnejše sodne odločbe za predlagatelja obnove. Zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP se namreč sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
Znižanje starostne meje je urejeno v določbi 28. člena zakona. Za odločitev so relevantne določbe 1. in 3. alineje prvega odstavka ter tretji, šesti in sedmi odstavek 28. člena ZPIZ-2. Torej določbe, ki določajo, zaradi katerih razlogov se lahko starostna meja zniža in sicer zaradi skrbi za vsakega rojena ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18 letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18 leta starosti (1. in 3. alineja prvega odstavka 28. člena ZPIZ-2) ter določbe, ki določajo način znižanja starostne meje zaradi skrbi za otroka (tretji odstavek), znižanje starostne meje zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18 letom starosti (šesti odstavek) ter znižanje starostne meje na obeh pravnih podlagah oziroma v kombinaciji obeh pravnih podlag (sedmi odstavek). V prvem odstavku 28. člena ZPIZ-2 je določeno, da se starostna meja določena v prehodnem obdobju (27. člen) lahko zniža po dveh podlagah. Torej tako zaradi skrbi za otroka, kot zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18 letom starosti. Vendar glede na posamezne določbe 28. člena ZPIZ-2 starostnih mej v prehodnem obdobju ni mogoče zniževati po obeh pravnih podlagah hkrati. Tako tretji kot šesti odstavek urejata znižanje starostne meje v prehodnem obdobju le po eni podlagi, bodisi znižanje zaradi skrbi za otroka (tretji odstavek) ali znižanja starostne meje zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18 letom starosti (šesti odstavek).
V sedmem odstavku 28. člena ZPIZ-2 pa je določena kombinacija znižanj starostnih mej in vrstni red zniževanj po posameznih pravnih podlagah. Vendar se znižanje starostne meje pri kombinacijah določenih v sedmem odstavku 28. člena ZPIZ-2 ne nanaša na prehodno obdobje (peti odstavek 27. člena), ampak na splošni pogoj starosti 60 let, določen v četrtem odstavku. To pomeni, da se starostna meja na dveh podlagah lahko zniža le od starostne meje 60 let.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - poškodba noge - huda telesna poškodba - načelo induvidualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - pravni standard pravične odškodnine - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Sodišče prve stopnje z odmero odškodnine za pretrpljene telesne bolečine ni pravilno izpolnilo pravnega standarda pravične denarne odškodnine ter je zato odmera odškodnine za to obliko nepremoženjske škode materialnopravno zmotna, saj ni v skladu z navedenimi merili in kriteriji iz 179. člena OZ.
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je 52.000 EUR.
Nevšečnosti med zdravljenjem se obravnavajo v okviru odškodnine za telesne bolečine, zato je neutemeljeno pritožbeno računanje zneska, ki tožniku pripada za vsak dan trajanja telesnih bolečin, saj ne upošteva nevšečnosti med zdravljenjem.
Način ugotavljanja uspeha stranke v postopku ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine je sprejemljiv samo v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov. Glede na to, da je bilo sodišče prve stopnje vezano na kazensko obsodilno sodbo, z ugotavljanjem temelja niso nastali znatni pravdni stroški.
Odločba o ugotovitvi lastnosti zavarovanca izdana na podlagi 15. člena ZPIZ-2 je ugotovitvene narave. Deklaratorna odločba pa lahko učinkuje tudi za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je po zakonu pomembno za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja.
postopek za ureditev stikov - sprememba ureditve stikov - pisna izdelava izvedenskega mnenja - založitev predujma za delo izvedenca - stroški izdelave izvedenskega mnenja - skupni stroški postopka - otrokova korist
Stroški izdelave izvedenskega mnenja nedvomno predstavljajo skupne stroške. Sodišče prve stopnje je odločilo o spremembi stikov, zato je pravilna odločitev, da udeleženca nosita vsak polovico teh stroškov. Dokazovanje z izvedencem ni bilo izvedeno izključno v interesu enega udeleženca, kajti nepravdni postopek je enovit in ne more biti zgolj delno izveden v korist enega od udeležencev. Postopek za ureditev stikov je izveden zlasti v korist otroka, zato so stroški, nastali v takšnem postopku, praviloma skupni.